Gastroskopija in crème brûlée ne gresta skupaj

Če je pa kakšna stvar na svetu, ki je bila enkrat v življenju popolnoma dovolj in jo bom ponovila samo, ko bom mrtva, je pa to gastroskopija.

Lansko leto sem imela poleg vsega še to čast, da so mi prvič v življenju porinili šlauf s kamero skozi usta. Mislim, s kamerami nimam ravno težav, ampak ta mini kamera je bila pa živi obup! Pregled je bil le en del vseh preiskav, ki sem jih imela od konca maja do začetka julija. Kaj je bil razlog teh preiskav? Potrjevanje laktozne intolerance. In za trenutek se bom tukaj tudi ustavila.

Ja, imam potrjeno intoleranco na laktozo. Občutljivost na mlečne izdelke se mi je pojavila leta 2018 pri petindvajsetih letih. Toliko časa sem imela mir, potem pa kar naenkrat bum! No, sicer se ni pojavila čez noč, ampak sem skozi celo leto imela vsakič, ko sem popila kakav ali pojedla kos štrudla, težave, ki so s časom postajale vse hujše. Edino na Finskem tisto leto nisem imela nobenih težav, saj je bila Taru že rojena z laktozno intoleranco in sva dva tedna jedli samo izdelke brez laktoze. Nekje proti koncu leta 2018 pa je moji Mutti vklopilo, da se mogoče vzrok vseh bolečin v želodcu in bruhanja vsakič, ko sem za kosilo jedla pico, skriva v siru.  

Od takrat se bolj kot ne poskušam izogibati vsem izdelkom, ki vsebujejo mleko. Doma v hladilniku imamo že par let samo izdelke brez laktoze, če že grem jest v kako restavracijo in mi zadišijo špageti v smetanovi omaki, pa pred jedjo vzamem tableto (uporabljam tiste iz DMa), ki mi pomaga, da čez nekaj ur nisem popolnoma uboga. Tukaj je treba poudariti, da je te tablete vedno treba vzeti pred jedjo, ne po njej. Včasih sem to delala, pa se ni dobro končalo. 

Je pa smešna tale moja intoleranca. Bog ne daj, da jem sir in pijem mleko, takrat imam pravo žurko. Medtem ko kefir in jogurt pri meni sploh nista problematična in tudi čokolado lahko še naprej jem. Ampak ker sem želela končno zadevi priti do dna, sem se naposled odločila, da je čas, da grem na laktozni test in dobim potrditev intolerance. Med tem časom sem naletela tudi na par ljudi, ki mi niso verjeli, da imam težave. Potrditev pa sem hotela imeti črno na belem tudi zato, da sem jim zaprla usta. 

Skratka, naročila sem se v Bolnišnico Topolšica na gastroenterološki pregled. Če bi šla v Trbovlje, bi na datum prvega pregleda čakala do junija 2023, v Topolšici pa sem bila na vrsti že konec maja 2022. Ena izmed stvari, ki mi jih je zdravnica poleg laktoznega testa odredila, je bila gastroskopija. Niso pa vse te preiskave potekale na isti dan, zato sem se tja večkrat vrnila. In ja, laktozni test je pokazal intoleranco na laktozo. 😑

Zadnja v nizu pregledov je bila gastroskopija. Zdaj pa si predstavljajte sceno: jaz in Padre, ki me je peljal na vsak pregled, sva sedela pred vrati ambulante, kjer sem potem doživela nočno moro. Morala sem biti tešča, zato že od ne vem katere ure prejšnjega dne nisem jedla in bila zaradi tega tečna (ker lačen si ful drugačen). Na televiziji, ki je bila na steni nasproti mene, pa so na programu 24Kitchen pripravljali crème brûlée. Super, ne? Prav dvignilo mi je razpoloženje (če verjamete).

Seveda sem se o dotičnem pregledu pozanimala pri osebah, ki že imele ta pregled. Mutti je rekla, da pregled ni nič posebnega in da bom ok. Še moja stara mama, ki je najbolj občutljiv človek, ki ga poznam na tem svetu (bog ne daj, da ji izpuliš dlako iz obrvi), je rekla, da njej ni bilo nič. Ko sem dobila še ene par podobnih povratnih informacij, sem si rekla, da očitno ta pregled res ni nek bavbav. 

*glasen vdih* Pregleda ne morem opisati z besedami. Res ga ne morem. Saj sem imela omrtvičeno grlo, ampak v notranjosti sem pa čutila vse. Pa zelo me je bolelo. Predvidevam, da sem si v nekem trenutku tisti šlauf s kamero hotela izvleči iz grla, ker me je medicinska sestra trdno prijela za roko in se s celim telesom ulegla name. Čeprav je vse skupaj trajalo par minut, se je meni zdelo, da se nikoli ne bo končalo in so minila že leta, odkar sem v čakalnici gledala pripravo crème brûléeja. Pa takrat me je tudi minilo do tega, da bi ga še kdajkoli jedla.

Tisto popoldne sem preležala, ampak še vedno nisem bila dobro. In Kaja, pametna kot pač je, namesto da bi naslednji dan ostala doma in poklicala svojega zdravnika, da ji odpre bolniško, je naredila kaj? Zjutraj vstala in se z vlakom odpeljala v Ljubljano v službo. Pa po dveh urah in pol šla do takratne vodje kabineta in ji rekla, da mora domov. No, saj potem sem dva dni samo ležala in jedla Čokolino, ker me je ob trdi hrani bolel želodec.

To je moja izkušnja z gastroskopijo. Zaseda drugo mesto na seznamu najbolj travmatičnih zadev, ki so se mi zgodile v življenju (prvega z naskokom zaseda moja izgorelost). In je res, res, RES ne želim ponoviti nikoli več v življenju. Ampak crème brûlée bom pa še vseeno kdaj pojedla.