"Trbousk houdre"
Sicer ne vedno, ampak včasih pa tega res ne morem zanikati ali skriti. Da sem en navaden houdre.
Za vse tiste, ki ne veste, kaj pomeni beseda "houdre"... To besedo je iz Zasavskega knjižnega jezika (mimogrede, slovar je dostopen tudi na spletu - klik, klik) res težko prevesti v Slovenski knjižni jezik. Zato vam bom pomen besede raje razložila na dveh primerih.
Primer št. 1: prijateljici se dobita na kavi in prva drugi potoži, da je njen dragi popolnoma pozabil na njuno enomesečno obletnico zveze in da ji ni kupil niti čigumijev, kaj šele da bi ji prinesel šopek vrtnic in čokoladno bonboniero. Druga ob njenem pripovedovanju samo razumevajoče kima in na koncu reče: "Samo tale tvoj je pa res en houdre!".
Primer št. 2: Fante pozvoni na vrata domovanja svojega kolega Fantiča, a namesto Fantiča jih odpre Fantičeva mama. "Dober dan, je Fantič doma?" vljudno vpraša Fante in je nase zelo ponosen, saj ve, da je njegovo vljudno vprašanje dober primer vzgoje njegovih staršev. Fantičeva mama pa ga samo pogleda, reče "Ne!" in zapre vrata. Houdrasta ženska, pač.
Skratka, če si houdre, si pač houdre. In res se trudim, da sama ne bi bila houdre prevečkrat. Zaenkrat mi to lepo uspeva, ampak včasih, na momente, pa res izpadem kot najhujši primerek houdrastega človeka. Tako včasih komu zaprem vrata tik pred nosom, namesto da bi jih pridržala, ali pa starejšim ne odstopim stola v čakalnici pri zdravniku, zavodu za zaposlovanje, avtobusu... Da ne omenjam, kako včasih s svojimi izjavami (nenamerno) koga užalim. In ko me čez kakšno uro Mutti ali Padre spomnita, da mi res ni treba takoj blekniti vsega, kar mi pade na pamet in jezik, se močno udarim po čelu in sama sebi rečem, da sem houdrasta.
Houdre je sicer moja druga najljubša narečna beseda. Prvo mesto še vedno zasedajo škrince. Napolitanke, po slovensko. Ni važno, kakšne so, čokoladne, lešnikove, sama imam sicer najraje limonine, vsakih se vedno, z največjim veseljem razveselim.
Pa ostanimo še malo pri hrani. Vsi, ki ne prihajajo iz Zasavja oziroma Trbovelj, tudi ne poznajo besede bure. To so arašidi. Posebnost naših krajev je tudi funštjarc (nekaj podobnega kot carski praženec), kar se v pravilni slovenščini glasi knapovsko sonce. Zakaj knapovsko? Ker je bila to zelo pogosta jed med knapi (rudarji).
O granadirmaršu sem se enkrat že razpisala in sicer takrat, ko sem ga lani marca pripravila v Amarantu za predstavitev mestu. In če Portugalcem jed iz krompirja in testenin ni ravno najbolj dišala, jo imam sama z leti vse rajši in rajši. :)
Zasavsko narečje je v Sloveniji res nekaj posebnega, saj vsebuje res ogromno zanimivih besed. Naše besedišče večinoma sestavljajo popačenke iz nemščine. Ker je besed res veliko, jih bom naštela le nekaj. Knjdlc, lišpu, mjrkat, peglezn, kuanc, prtjgjn, fasnga, špuktrigl, zstuopt, bunkuc, kureje, fajrcajg. Njihov pomen pa poiščite v slovarju. :)
Moje narečje je res zabavno. In rada ga imam. Ampak... Kadar v šolah pred otroki predavam o Varnih točkah, obiščem kakšno mesto izven Zasavja ali se pogovarjam s kakšno bolj uradno osebo, se trudim, da ne zavijam preveč "pu trbousk". Tudi na socialnih omrežjih (sploh na Facebooku) sem tekom let razvila svoj način pisanja, ki pa včasih še vedno vključuje kakšno narečno besedo. O mojem načinu govora pa kdaj drugič, kajti ta tema si definitivno zasluži svojo objavo.
V glavnem, za konec bom povedala še tole. Mjan j nš narečje ful fajn. Mat kurba! :)
Za vse tiste, ki ne veste, kaj pomeni beseda "houdre"... To besedo je iz Zasavskega knjižnega jezika (mimogrede, slovar je dostopen tudi na spletu - klik, klik) res težko prevesti v Slovenski knjižni jezik. Zato vam bom pomen besede raje razložila na dveh primerih.
Primer št. 1: prijateljici se dobita na kavi in prva drugi potoži, da je njen dragi popolnoma pozabil na njuno enomesečno obletnico zveze in da ji ni kupil niti čigumijev, kaj šele da bi ji prinesel šopek vrtnic in čokoladno bonboniero. Druga ob njenem pripovedovanju samo razumevajoče kima in na koncu reče: "Samo tale tvoj je pa res en houdre!".
Primer št. 2: Fante pozvoni na vrata domovanja svojega kolega Fantiča, a namesto Fantiča jih odpre Fantičeva mama. "Dober dan, je Fantič doma?" vljudno vpraša Fante in je nase zelo ponosen, saj ve, da je njegovo vljudno vprašanje dober primer vzgoje njegovih staršev. Fantičeva mama pa ga samo pogleda, reče "Ne!" in zapre vrata. Houdrasta ženska, pač.
Skratka, če si houdre, si pač houdre. In res se trudim, da sama ne bi bila houdre prevečkrat. Zaenkrat mi to lepo uspeva, ampak včasih, na momente, pa res izpadem kot najhujši primerek houdrastega človeka. Tako včasih komu zaprem vrata tik pred nosom, namesto da bi jih pridržala, ali pa starejšim ne odstopim stola v čakalnici pri zdravniku, zavodu za zaposlovanje, avtobusu... Da ne omenjam, kako včasih s svojimi izjavami (nenamerno) koga užalim. In ko me čez kakšno uro Mutti ali Padre spomnita, da mi res ni treba takoj blekniti vsega, kar mi pade na pamet in jezik, se močno udarim po čelu in sama sebi rečem, da sem houdrasta.
Houdre je sicer moja druga najljubša narečna beseda. Prvo mesto še vedno zasedajo škrince. Napolitanke, po slovensko. Ni važno, kakšne so, čokoladne, lešnikove, sama imam sicer najraje limonine, vsakih se vedno, z največjim veseljem razveselim.
Pa ostanimo še malo pri hrani. Vsi, ki ne prihajajo iz Zasavja oziroma Trbovelj, tudi ne poznajo besede bure. To so arašidi. Posebnost naših krajev je tudi funštjarc (nekaj podobnega kot carski praženec), kar se v pravilni slovenščini glasi knapovsko sonce. Zakaj knapovsko? Ker je bila to zelo pogosta jed med knapi (rudarji).
O granadirmaršu sem se enkrat že razpisala in sicer takrat, ko sem ga lani marca pripravila v Amarantu za predstavitev mestu. In če Portugalcem jed iz krompirja in testenin ni ravno najbolj dišala, jo imam sama z leti vse rajši in rajši. :)
Zasavsko narečje je v Sloveniji res nekaj posebnega, saj vsebuje res ogromno zanimivih besed. Naše besedišče večinoma sestavljajo popačenke iz nemščine. Ker je besed res veliko, jih bom naštela le nekaj. Knjdlc, lišpu, mjrkat, peglezn, kuanc, prtjgjn, fasnga, špuktrigl, zstuopt, bunkuc, kureje, fajrcajg. Njihov pomen pa poiščite v slovarju. :)
Moje narečje je res zabavno. In rada ga imam. Ampak... Kadar v šolah pred otroki predavam o Varnih točkah, obiščem kakšno mesto izven Zasavja ali se pogovarjam s kakšno bolj uradno osebo, se trudim, da ne zavijam preveč "pu trbousk". Tudi na socialnih omrežjih (sploh na Facebooku) sem tekom let razvila svoj način pisanja, ki pa včasih še vedno vključuje kakšno narečno besedo. O mojem načinu govora pa kdaj drugič, kajti ta tema si definitivno zasluži svojo objavo.
V glavnem, za konec bom povedala še tole. Mjan j nš narečje ful fajn. Mat kurba! :)
