Evropski dialog z evropsko "smetano"

Včeraj popoldne sem se udeležila prav posebne razprave.

V Festivalni dvorani v Ljubljani je potekal Evropski dialog, na katerem so bili glavni gostje premier dr. Miro Cerar, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in evropska komisionarka za promet Violeta Bulc.

Prvotno se dialoga nisem imela namena udeležiti, saj sem vabilo, preden sem ga v tretje le sprejela, dvakrat prej zavrnila. Pa me je potem kolegica Nina iz MCZOSa le prepričala, da sem včeraj skupaj z njo in Tajo iz MCTja šla v Ljubljano.

Že pred samim dogodkom smo dobili navodilo, da moramo zaradi varnostnega pregleda s seboj prinesti še osebni dokument. Ko pa smo prišle tja, pa sem se počutila kot na letališču. Odstraniti sem morala ves nakit, ki je skupaj s torbico, bundo in belim listom, ki so nam ga v roke potisnili zunaj pred vhodom, šli skozi rentgen, jaz pa sem upala, da sama ne bom spet piskala, kot se mi to res rado zgodi na letališčih. In k sreči nisem. :)

Po "registraciji" smo se odpravile proti dvorani in komaj našle tri sedeže. Sedele smo v bolj zadnjih vrstah, a ravno na takšnem mestu, da se nas je večino časa videlo v neposrednem prenosu (to mi je povedal Padre, ki je doma zadevo spremljal po televiziji).

Ob petih se je dialog le začel. V dvorano so vkorakali glavni trije akterji in ne boj, mesarsko klanje pogovor se je začel. Moram reči, da so mladi postavljali zelo dobra in smiselna vprašanja, a sem tekom dogodka dobila občutek (in sodeč po reakcijah po koncu pogovora očitno nisem edina), da so vsi trije politiki le veliko govorili, povedali pa prav nič koristnega. Še največ smo, vsaj po mojem mnenju, izvedeli od gospe komisionarke.

Zmotilo me je tudi to, da sta povezovalca dogodka, Igor E. Bergant in Manica Janežič Ambrožič, prednost glede postavljanja vprašanj dajala sprednjim vrstam. Nas, ki smo sedeli v zadnjih, pa sta ogromnokrat kar prezrla, čeprav so nekateri posamezniki, ki so želeli postaviti vsaj kakšno vprašanje, stali tik ob njima in ves čas v zrak držali roko. Nek fant, ki je sedel zraven Taje, se je po določenem času celo prerinil do sprednjih vrst in mu je celo uspelo priti do mikrofona (to, da so mu enkrat že dali mikrofon in mu ga tudi izpulili iz rok, pa se mi zdi zelo nefer). Ravno iz tega razloga sva s Tajo že kmalu obupali nad namenom postavljanja vprašanj, ki sva jih imeli pripravljene.

Imela sem sicer namen povedati še nekaj o varnostnikih in njihovem ne prav prijaznem ravnanju z nekaterimi obiskovalci po dogodku (npr. odrivanje in porivanje v gnečo in stole), pa sem kasneje, po samem dogodku, dobila informacijo, da je to pač protokol. Ok, tudi prav...

Da pa ne bo izpadlo, kot da se samo pritožujem, moram omeniti tudi dve stvari, katerih sem se včeraj najbolj razveselila. Prva je ta, da sem po dolgem času spet videla svojega kolega, katerega nisem videla že vse od julija lani. Ker do hrane na zakuski nismo prišle, punce pa smo bile res lačne, smo se odločile, da gremo v BTC na večerjo. Tako je bila druga stvar, katere sem se včeraj res razveselila, čebulni obročki v Burger Kingu. :)

Če potegnem črto čez vse, pa lahko rečem, da mi ni žal, da sem se EU dialoga udeležila. Ne vem pa, če se bom, glede na (ne)odzive politikov na zastavljena vprašanja udeležila še kakšnega.

Priljubljene objave