Lara

Lara, ta zapis je zate.

Zakaj? To se sprašujem že nekaj dni. Ne morem razumeti in še vedno ne dojamem. Vedno si bila nasmejana, vedno za akcijo, vedno polna življenja in velik sonček. Kako neizmerno sem se te razveselila, ko si julija 2016 prišla na Portugalsko na izmenjavo, jaz pa sem tam ravno opravljala prostovoljstvo. Sploh ne veš, kakšen balzam za mojo dušo si bila in za tistih nekaj dni izmenjave sem pozabila na temne oblake, ki so se mi mesec dni prej nabrali nad glavo. Se spomniš, kako sva sredi Guimarãesa na ves glas peli "Putin, Putout?"

Nikoli si ne bi mislila, da nas boš pri petindvajsetih tako prekmalu zapustila. In da se bomo morali danes posloviti od tebe. Ni fer to življenje, res ne. 

Sicer sta sestrični najini materi, a sva se vseeno tako naslavljali. Ker sva skupaj gor rastli in je bilo tako pač prav. Še vedno je tako prav.

Obljubi, da boš zdaj med zvezdami še vedno plesala. Se vidiva, sestrična.