"Prost" teden
Ta teden se res ni zgodilo nič posebnega, kar je mogoče razvidno že iz naslova.
No, seveda to ne drži čisto popolnoma. Ta teden sta se v CJ namreč pričela dva projekta. Prvi je dvotedenski kratkoročni EVS za šest francoskih udeležencev, drugi pa je "workcamp", kjer 18 udeležencev iz različnih držav vsak dan pomaga lokalnim kmetom pri delu na njihovih kmetijah.
Sama pri teh dveh projektih ne sodelujem, tako da ne morem ravno podati mnenja, kako oba projekta potekata. In ravno zaradi tega, ker je večina prostovoljcev zaposlena pri enem ali drugem projektu, nekaj prostovoljcev pa je na dopustu, je tako za pokrivanje dela v institucijah bilo zadolženo samo osem prostovoljcev. Od osemnajstih.
Že prejšnji vikend sem se psihično pripravila na ta teden, za katerega sem imela občutek, da bo res naporen. Med drugim smo s tem tednom po poletnih počitnicah zopet pričeli z delom v šolah, česar sem se res razveselila. Delo v šolah mi je všeč in med otroki se dobro počutim. Tako smo si v ponedeljek na našem EVS sestanku med drugim porazdelili naloge in s tem se je teden "uradno" pričel.
Na mojem tedenskem urniku sta se od treh šol znašli dve: Cepelos in Sao Goncalo. Prva na seznamu je bila v torek popoldne Sao Goncalo, kamor sem se odpravila z Eugenom. Ker nisva imela pojma, če bodo ta dan sploh potrebovali najino pomoč, sva tja odšla brez kakršnihkoli pričakovanj. Ko sva prišla v šolo, sva po desetih minutah izvedela, da sploh niso vedeli, da prideva, da naju za tisti dan ne potrebujejo in da naj se ponovno oglasimo v četrtek dopoldne, ko naj bi se dokončno dogovorili o urniku dela.
Čas, preživet v Sao Goncalo šoli: 10 minut.
V sredo sem dopoldne najprej oprala svoja oblačila, ob dveh pa s Tami odšla v Cepelos šolo. Takoj ob prihodu v razred sva naleteli na zbor učiteljic in z njihovo polomljeno angleščino ter mojim borim znanjem portugalščine se nam je nekako le uspelo sporazumeti. Na kratko, urnik se jim je čisto spremenil in tako ob sredah zdaj sploh ne bomo mogli delati v tej šoli, potrebujejo pa nas od oktobra naprej. Za nov dan so nam na razpolago dali ali ponedeljek ali četrtek popoldne, čeprav bi njim najbolj ustrezal ponedeljek. Sicer ne vem, kako bomo to izpeljali, saj imamo ponedeljke nabite s sestanki, četrtek pa je že tako polno zaseden. Vsekakor moramo zadevo na sestanku v ponedeljek še predebatirati.
Čas, preživet v Cepelos šoli: 15 minut.
V četrtek in petek popoldne naj bi spet obiskala Sao Goncalo šolo, a sta Cristiana in Eugen zjutraj po opravljenem delu v Santa Casi odšla tja na sestanek, kjer sta izvedela, da ta teden sploh ne moremo delati pri njih. Tudi v tej šoli so se urniki spremenili in jih še vedno usklajujejo. Mogoče bomo lahko tja šli v prihajajočem tednu, a tudi to je še vedno pod velikim vprašanjem.
Nenadoma sem poleg vikenda ta teden dobila še dva dodatna prosta dneva. Skupni čas mojega opravljenega dela ta teden je torej 25 minut. Nov "rekord". Mimogrede, v tretji šoli (Madalena) smo bili ta teden več kot dobrodošli. :)
Tako da, ja, ta teden se ni dogajalo nič posebnega. Mogoče je bila še najbolj razburljiva stvar, ki se mi je ta teden zgodila to, da sem eno uro po sobi iskala ključe od stanovanja, v katerem živim. Seveda to ne bi bilo nič posebnega, če jih ne bi ves čas držala v levi roki.
Močno upam, da bom naslednji teden imela več materiala za pisanje in da bo v primerjavi s preteklim tednom ta bolj razburljiv. ;)
No, seveda to ne drži čisto popolnoma. Ta teden sta se v CJ namreč pričela dva projekta. Prvi je dvotedenski kratkoročni EVS za šest francoskih udeležencev, drugi pa je "workcamp", kjer 18 udeležencev iz različnih držav vsak dan pomaga lokalnim kmetom pri delu na njihovih kmetijah.
Sama pri teh dveh projektih ne sodelujem, tako da ne morem ravno podati mnenja, kako oba projekta potekata. In ravno zaradi tega, ker je večina prostovoljcev zaposlena pri enem ali drugem projektu, nekaj prostovoljcev pa je na dopustu, je tako za pokrivanje dela v institucijah bilo zadolženo samo osem prostovoljcev. Od osemnajstih.
Že prejšnji vikend sem se psihično pripravila na ta teden, za katerega sem imela občutek, da bo res naporen. Med drugim smo s tem tednom po poletnih počitnicah zopet pričeli z delom v šolah, česar sem se res razveselila. Delo v šolah mi je všeč in med otroki se dobro počutim. Tako smo si v ponedeljek na našem EVS sestanku med drugim porazdelili naloge in s tem se je teden "uradno" pričel.
Na mojem tedenskem urniku sta se od treh šol znašli dve: Cepelos in Sao Goncalo. Prva na seznamu je bila v torek popoldne Sao Goncalo, kamor sem se odpravila z Eugenom. Ker nisva imela pojma, če bodo ta dan sploh potrebovali najino pomoč, sva tja odšla brez kakršnihkoli pričakovanj. Ko sva prišla v šolo, sva po desetih minutah izvedela, da sploh niso vedeli, da prideva, da naju za tisti dan ne potrebujejo in da naj se ponovno oglasimo v četrtek dopoldne, ko naj bi se dokončno dogovorili o urniku dela.
Čas, preživet v Sao Goncalo šoli: 10 minut.
V sredo sem dopoldne najprej oprala svoja oblačila, ob dveh pa s Tami odšla v Cepelos šolo. Takoj ob prihodu v razred sva naleteli na zbor učiteljic in z njihovo polomljeno angleščino ter mojim borim znanjem portugalščine se nam je nekako le uspelo sporazumeti. Na kratko, urnik se jim je čisto spremenil in tako ob sredah zdaj sploh ne bomo mogli delati v tej šoli, potrebujejo pa nas od oktobra naprej. Za nov dan so nam na razpolago dali ali ponedeljek ali četrtek popoldne, čeprav bi njim najbolj ustrezal ponedeljek. Sicer ne vem, kako bomo to izpeljali, saj imamo ponedeljke nabite s sestanki, četrtek pa je že tako polno zaseden. Vsekakor moramo zadevo na sestanku v ponedeljek še predebatirati.
Čas, preživet v Cepelos šoli: 15 minut.
V četrtek in petek popoldne naj bi spet obiskala Sao Goncalo šolo, a sta Cristiana in Eugen zjutraj po opravljenem delu v Santa Casi odšla tja na sestanek, kjer sta izvedela, da ta teden sploh ne moremo delati pri njih. Tudi v tej šoli so se urniki spremenili in jih še vedno usklajujejo. Mogoče bomo lahko tja šli v prihajajočem tednu, a tudi to je še vedno pod velikim vprašanjem.
Nenadoma sem poleg vikenda ta teden dobila še dva dodatna prosta dneva. Skupni čas mojega opravljenega dela ta teden je torej 25 minut. Nov "rekord". Mimogrede, v tretji šoli (Madalena) smo bili ta teden več kot dobrodošli. :)
Tako da, ja, ta teden se ni dogajalo nič posebnega. Mogoče je bila še najbolj razburljiva stvar, ki se mi je ta teden zgodila to, da sem eno uro po sobi iskala ključe od stanovanja, v katerem živim. Seveda to ne bi bilo nič posebnega, če jih ne bi ves čas držala v levi roki.
Močno upam, da bom naslednji teden imela več materiala za pisanje in da bo v primerjavi s preteklim tednom ta bolj razburljiv. ;)
