Kje živeti?
Poleg težav z internetom smo se EVSovci skozi celoten teden ukvarjali tudi z vprašanjem, kje živeti. Trenutno smo še vedno nastanjeni v hostlu, a ker bomo celo leto živeli na Portugalskem, to ni dolgoročna rešitev. Prvi dan smo izvedeli, da bomo lahko izbirali med tremi opcijami. Hišo, ki stoji čisto zraven CJ kompleksa, 5 minut oddaljenem stanovanju ali apartmajem poleg recepcije.
Že takoj na začetku sem rekla, da mi je bolj kot ne vseeno, kje bom, le da bom lahko brez skrbi dostopala do interneta, saj ga potrebujem. Ne samo za pisanje bloga, Instagram in Facebook, ampak tudi za ostale stvari, povezane z EVSom in projekti v Sloveniji, v katere sem (še vedno) vpletena. Že takoj sem dobila informacije, da hiša in stanovanje nimata interneta, apartma pa. Takrat sem se nekako že odločila, da bom ostala kar v apartmaju. Vsak prostovoljec je nato svojo željo zapisal na list papirja, seveda pa smo vedeli, da nič še ni dokončno in se dogovorili, da si lahko do konca tedna še vedno premislimo.
Miguel nam je na enem izmed spoznavnih sestankov zadal nalogo, da se moramo do konca tega tedna odločiti, kje bomo živeli, a nam tudi obljubil, da si bomo pred dokončno odločitvijo lahko ogledali vse tri opcije. Rečeno, storjeno.
Danes smo se tako odpravili na misijo "househunting", začeli pa smo z apartmajem. Soba za dva prostovoljca je sicer zelo cute, tudi kuhinja in kopalnica nista slabi, a ko sem preverila internetno povezavo, te ni bilo. In tako izvedela, da apartma nima interneta in da bi v primeru, če bi ostala v CJ kompleksu, vseeno morala uporabljati EVS sobo, kjer sicer je internet, a moraš včasih tudi čakati na prosto mesto, saj je soba zelo zasedena.
Sledil je ogled hiše, kamor se bo vselilo osem prostovoljcev. Čeprav je iz glavne terase viden res prečudovit razgled na reko in je kuhinja enostavno ogromna (tako kot celotna hiša), me starinsko pohištvo in mrzle sobe niso prepričale. Poleg tega pa tudi v hiši ni interneta, čeprav je Miguel dejal, da bodo tudi to v prihodnosti uredili in da lahko, dokler zadeve ne uredijo, brez problemov uporabljamo EVS sobo. Ker ne nameravam čakati na prihodnosti, sem hišo črtala s seznama.
Za konec je sledil še ogled stanovanja. Sama pot mi na začetku ni bila preveč všeč in zato sem stanovanje tudi skoraj že črtala, a sem mu vseeno dala priložnost. Ogromna dnevna soba z zelo cute kuhinjo, veliko kopalnico in tremi ogromnimi sobami, od katerih sta dve zasedeni, tretja pa sprejme dva prostovoljca in ima celo svojo lastno kopalnico roza barve (zaenkrat še brez luči, ki ne delujejo), so mi dali misliti.
Tako sem se, ko je bil čas odločitve, vseeno odločila za apartma. A potem je nekdo izrekel čudežne besede: "Ali veste, da imamo tu v stanovanju hiter in delujoč WiFi?" in to je tudi pripomoglo k temu, da sem si naposled premislila in tako se jutri selim v 5 minut oddaljeno stanovanje. Najverjetneje v sobo z lastno kopalnico. Za stanovanje se je odločila tudi Taru, tako da bom dobila tudi novo cimro, s katero si bom delila sobo. Glede oddaljenosti pa... Ne bo mi škodilo, če se malo več gibam. :D
Danes bomo tako zadnjič spali v hostlu, jutri pa moramo najprej svojo rešitev sporočiti Miguelu, nato pa bomo spakirali in se dokončno ustalili. Česar se res veselim, saj sem zadnje dni živela kot nomad, komaj pa čakam tudi, da dokončno razpakiram vse svoje stvari. Veselim se tudi delujočega interneta, saj mi v novem stanovanju ne bo potrebno čakati na morebitno prosto mesto v EVS sobi. :)
Naslednjič se torej beremo iz druge lokacije. ;)
Že takoj na začetku sem rekla, da mi je bolj kot ne vseeno, kje bom, le da bom lahko brez skrbi dostopala do interneta, saj ga potrebujem. Ne samo za pisanje bloga, Instagram in Facebook, ampak tudi za ostale stvari, povezane z EVSom in projekti v Sloveniji, v katere sem (še vedno) vpletena. Že takoj sem dobila informacije, da hiša in stanovanje nimata interneta, apartma pa. Takrat sem se nekako že odločila, da bom ostala kar v apartmaju. Vsak prostovoljec je nato svojo željo zapisal na list papirja, seveda pa smo vedeli, da nič še ni dokončno in se dogovorili, da si lahko do konca tedna še vedno premislimo.
Miguel nam je na enem izmed spoznavnih sestankov zadal nalogo, da se moramo do konca tega tedna odločiti, kje bomo živeli, a nam tudi obljubil, da si bomo pred dokončno odločitvijo lahko ogledali vse tri opcije. Rečeno, storjeno.
Danes smo se tako odpravili na misijo "househunting", začeli pa smo z apartmajem. Soba za dva prostovoljca je sicer zelo cute, tudi kuhinja in kopalnica nista slabi, a ko sem preverila internetno povezavo, te ni bilo. In tako izvedela, da apartma nima interneta in da bi v primeru, če bi ostala v CJ kompleksu, vseeno morala uporabljati EVS sobo, kjer sicer je internet, a moraš včasih tudi čakati na prosto mesto, saj je soba zelo zasedena.
Sledil je ogled hiše, kamor se bo vselilo osem prostovoljcev. Čeprav je iz glavne terase viden res prečudovit razgled na reko in je kuhinja enostavno ogromna (tako kot celotna hiša), me starinsko pohištvo in mrzle sobe niso prepričale. Poleg tega pa tudi v hiši ni interneta, čeprav je Miguel dejal, da bodo tudi to v prihodnosti uredili in da lahko, dokler zadeve ne uredijo, brez problemov uporabljamo EVS sobo. Ker ne nameravam čakati na prihodnosti, sem hišo črtala s seznama.
Za konec je sledil še ogled stanovanja. Sama pot mi na začetku ni bila preveč všeč in zato sem stanovanje tudi skoraj že črtala, a sem mu vseeno dala priložnost. Ogromna dnevna soba z zelo cute kuhinjo, veliko kopalnico in tremi ogromnimi sobami, od katerih sta dve zasedeni, tretja pa sprejme dva prostovoljca in ima celo svojo lastno kopalnico roza barve (zaenkrat še brez luči, ki ne delujejo), so mi dali misliti.
Tako sem se, ko je bil čas odločitve, vseeno odločila za apartma. A potem je nekdo izrekel čudežne besede: "Ali veste, da imamo tu v stanovanju hiter in delujoč WiFi?" in to je tudi pripomoglo k temu, da sem si naposled premislila in tako se jutri selim v 5 minut oddaljeno stanovanje. Najverjetneje v sobo z lastno kopalnico. Za stanovanje se je odločila tudi Taru, tako da bom dobila tudi novo cimro, s katero si bom delila sobo. Glede oddaljenosti pa... Ne bo mi škodilo, če se malo več gibam. :D
Danes bomo tako zadnjič spali v hostlu, jutri pa moramo najprej svojo rešitev sporočiti Miguelu, nato pa bomo spakirali in se dokončno ustalili. Česar se res veselim, saj sem zadnje dni živela kot nomad, komaj pa čakam tudi, da dokončno razpakiram vse svoje stvari. Veselim se tudi delujočega interneta, saj mi v novem stanovanju ne bo potrebno čakati na morebitno prosto mesto v EVS sobi. :)
Naslednjič se torej beremo iz druge lokacije. ;)
