Nazaj študirat. V tretje gre rado, kajne?

Mislim, da mi današnje teme ni treba posebej obrazložiti, ker že naslov pove vse.

Okoli mojega študija je bilo že povedanih par stvari in če si kdo želi osvežiti spomin, lahko to stori tukaj in tukaj. Tistim, ki pa se ne da brati, pa kratek povzetek: leta 2011 sem začela študirati slovenistiko enopredmetno na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smeri nikoli dokončala, potem bila otrok sveta, se nato leta 2019 vpisala na višjo strokovno šolo Abitura, smer organizator socialne mreže, kjer sem čez dve leti diplomirala. S tem sem dosegla svoj cilj, ki sem si ga zadala leta 2017: priti do vsaj ene diplome pred dopolnjenim tridesetim letom.

Zakaj sem se zdaj ponovno vpisala na še en faks? Ker je Kaja pač brihtna buča in je imela ob redni službi čisto preveč prostega časa (če verjamete). In zakaj se ne bi vpisala na še en faks? Že tretjega v življenju. Skratka, vpisala sem se na Fakulteto za komercialne in poslovne vede v Celju, smer turizem. Če koga zanima. Ampak pravi razlog je, kot že z vpisom na Abituro, želja po višji izobrazbi. Turizem pa zato, ker sem sicer že davnega leta 2007, ko so bili v devetem razredu na sporedu informativni dnevi, želela iti pogledat tudi to opcijo. Pa sem se potem  vpisala na Srednjo ekonomsko šolo v Trbovljah izključno zato, ker sem tja šla najprej in izvedela, da tam ni fizike.

V glavnem, 1. 7. 2021 sem z diplomiranjem na Abituri postala organizator socialne mreže in na podlagi tega so mi na FKPV priznali tri izpite (juhej!). Septembra sem ob pogledu na urnik točno 24 ur mislila, da bom zaradi tega prosta do konca januarja. Dokler mi ni ena teta iz referata naslednji dan po telefonu rekla nekaj, kar mi najverjetneje ne bi smela. "A za drugi letnik pa ne bi že letos naredili kakega izpita?". In overachiever Kaja je rekla: "Itak! Tri mi priznajo, torej zakaj ne bi jaz naredila kar prvih štirih za drugi letnik? Potem pa nadaljevala z izpiti za prvi letnik. Po urniku sodeč se vse lepo izzide. Pa jaz sem genij!"  

Ne, nisi, ti buča Trbouska! Pa kaj je s tabo?? Delaš v Ljubljani, študirala boš v Celju, kako za vraga boš pa usklajevala to dvoje? Ampak ok, smo, kjer smo, bom že, saj bo in že je bilo treba globoko vdihniti, saj so se predavanja za prvi izpit za drugi letnik kmalu začela. Predmet: satistika. O buh!  

Ko sem pred začetkom prvega predavanja doma odprla skripto, sem se skoraj zjokala. "Buhpomagi, pa Kaja, a si ti normalna, kaj so te formule, pa kaj ti je bilo tega treba!?". Saj ne, da sem imela celo osnovno in celo srednjo šolo pri matematiki ocene kot športno napoved (1, 2, 1, 1, 2, 2...), ki bi je bil vesel marsikateri nogometni klub. Zato me je upravičeno skrbelo.  

Ampak (ker vedno je nek ampak) ko so se predavanja začela, sem že na prvem ugotovila, da vse tiste zapletene formule in snov celo razumem. S tem se mi je odprlo novo obzorje. Čudež, pravi čudež! Mogoče pa le nisem tak brezupni primer. No, treba je priznati, da je profesorica snov razlagala zelo razumljivo, kar je še pripomoglo k temu, da se predavanj nisem vsakič udeležila s kepo v želodcu.

S prvimi predavanji pa je že bilo treba opraviti prvo investicijo v novem študijskem odbodju: potrebovala sem nov kalkulator. Na prvih predavanjih sem uporabljala prastarega, še iz srednje šole, potem pa mi je po prvi oddani neobvezni vaji tutor v feedbacku napisal, da sem se pri eni nalogi verjetno zatipkala, saj je postopek bil pravilen, rezultat pa ne. In Padre je že letel v trgovino po nov kalkulator (vidno na sliki spodaj).

Seveda mi je pri učenju pomagala tudi Lučka :)

In čeprav sem rekla, da za razliko od študija na Abituri, kjer sem pri vsakem izpitu ciljala na deset in se temu primerno tudi učila, tega tukaj ne bom počela, sem se za izpit iz statistike med vikendi učila tudi po devet ur na dan. Preračunavala eno vajo tudi dve uri skupaj, ker sem bila preveč trmasta, da bi pogledala v rešitve. Ne, sama sem hotela priti do nje. In v zvezi z učenjem imam tudi eno res zanimivo prigodo.  

Na neko oktobrsko soboto sem za pisalno mizo preračunavala verižne indekse, pa računala standardni odklon in enačbo regresijske premice. Ker pa sem se zjutraj že zelo zgodaj zbudila (ob petih, ker kaj pa moj bioritem briga, če je vikend in bi lahko spala uro dlje kot ponavadi), sem bila okoli poldneva že zelo utrujena. Zato sem se odločila, da si bom privoščila en power nap. In ker sem na Tiktoku videla, da smo bolj učinkoviti, če pred power napom spijemo kavo, sem jaz vzela en Pocket coffee. To je edina kava, ki jo pijem (oziroma, a bi bilo v tem primeru bolje reči jem?). V glavnem, mislila sem, da bom po pol ure spanja kot nova, z veliko manj utrujeno glavo.  

Relanost pa je bila taka, da sem se iz tega "dremeža" zbudila tri ure kasneje, bila še bolj utrujena, občutek pa sem imela, kot bi me nekdo z loparjem res fajn močno usekal po glavi. Avtomatsko sem pogledala na svojo levo, če Taru še spi, ker sem mislila, da smo leta 2016 in da sem v Amarantu. 15 minut je trajalo, da sem se spravila k sebi, potem pa šla nazaj na druženje s kalkulatorjem in formulami. Zvečer pa potem nisem mogla zaspati.  

Ker pa človek planira, vesolje pa splanira, je moj plan, da naredim par izpitov za drugi letnik, mesec dni po začetku predavanj splaval po vodi. Bojo že počakali na naslednje študijsko leto. Tako da nadaljujem z izpiti za prvi letnik. Saj počasi se tudi daleč pride. 

PS: Ob prejemu diplomske listine in priznanja in nagrade za najboljšo diplomantko Abiture v letu 2022 pa sem za fakultetin blog napisala objavo in zapis lahko preberete s klikom na to povezavo.