Št. 7 - Za M. B. K.
Današnja objava bo drugačna.
Posvečam jo sodelavki moje mami, ki je v teh dneh izgubila težak boj.
Osebno je nisem poznala in sem jo srečala le enkrat, pa še to na zdravniškem pregledu v zdravstvenem domu. A vem, da je moj blog rada brala in je mojo mami večkrat spraševala, kako se imam na Portugalskem. O njej pa sem od mami slišala same lepe stvari.
Pri 36 letih je bila čisto premlada za odhod. In ob takšnih stvareh se večkrat vprašam, zakaj je življenje tako nepravično. Isto se najverjetneje sprašujejo tudi njeni najbližji ter prijatelji in sodelavci.
Vem, da je nič ne more vrniti nazaj, niti moja objava ne. In čeprav je ni več tu, verjamem, da jo bodo mnogi ohranili v lepem spominu.
Posvečam jo sodelavki moje mami, ki je v teh dneh izgubila težak boj.
Osebno je nisem poznala in sem jo srečala le enkrat, pa še to na zdravniškem pregledu v zdravstvenem domu. A vem, da je moj blog rada brala in je mojo mami večkrat spraševala, kako se imam na Portugalskem. O njej pa sem od mami slišala same lepe stvari.
Pri 36 letih je bila čisto premlada za odhod. In ob takšnih stvareh se večkrat vprašam, zakaj je življenje tako nepravično. Isto se najverjetneje sprašujejo tudi njeni najbližji ter prijatelji in sodelavci.
Vem, da je nič ne more vrniti nazaj, niti moja objava ne. In čeprav je ni več tu, verjamem, da jo bodo mnogi ohranili v lepem spominu.
