"Svečano prisegam, da imam nekaj za bregom."
Kdor me pozna ve, da sem res OGROMNA oboževalka serije Harry Potter.
A če sem čisto iskrena, sem bila na začetku, ko so se prve tri knjige pojavile v Sloveniji, nič kaj navdušena nad njimi. Šele, ko smo v osnovni šoli šli v kino in se je pred filmom odvrtel napovednik, sem doma izrazila željo, da si Kamen modrosti ogledam v kinu. Takrat se je rodila tudi moja velika ljubezen do Harryja.
Po ogledu prvega filma sem prebrala prve tri knjige. In potem, tako kot vsi ostali oboževalci, nestrpno čakala na izide novih knjig in filmov. Priznam, da sem zavidala svoji kolegici s faksa, ko se je leta 2011 odpravila na premiero zadnjega, osmega dela filma, kajti tudi sama sem si želela spoznati glavne igralce. Želela sem si, da bi bila tudi sama tako pogumna kot ona takrat.
Čeprav nisem več stara 8 let, je moja ljubezen do Harryja še vedno prisotna. Sem pravi Potterhead, priznam. Imam račun na Pottermore strani (kjer sem ponosna članica Drznvraana), spremljam novice o novih petih spin-off filmih, ki jih bodo posneli na to temo... Tradicionalno vsako leto pogledam vseh osem filmov in preberem vseh sedem knjig, katere sem, mimogrede, nekaj let nazaj celo naročila. Ko je poštar tistega poletnega dne prinesel ogromen in težak paket, sta bila moja starša zelo začudena nad ceno paketa (250€). Nikoli ne bom pozabila, kako sem se zadrla iz svoje sobe "ne skrbita, zame je, iščem denar, da ga bom plačala". Še bolj pa sta bila začudena nad dejstvom, da jima o svojem naročilu nisem ničesar povedala.
Lahko si predstavljate moje veselje, ko sem se v Amarantu spomnila, da je v Portu leta nazaj živela tudi J.K. Rowling. Zato sva s Taru v septembru tudi obiskali knjigarno Lello, kajti če bi izpustila to priložnost, bi to najverjetneje obžalovala do konca življenja. Nekaj želja sicer še ostaja, na primer obisk Tematskega parka, Warner Bros studia, ogled nove predstave v Londonu... In ko se je dva tedna nazaj pojavila priložnost, da se s Taru udeleživa Comic cona v Portu, sva zadevo zagrabili z obema rokama. Priložnost spoznati par igralcev, ki so igrali v filmih res ni nekaj, kar se zgodi vsak dan ("Pa glej, da pred njimi ne blekneš kaj neumnega!" - Tarujino svarilo).
Po krajši zmedi glede plačila vstopnic, kjer je glavno vlogo spet, tako kot pri izletu v Lizbono, odigral moj zlati Padre (in mojem komentarju, da bo naslednje leto res treba narediti nekaj glede tega) je bilo jasno, da bova s Taru spet doživeli nekaj posebnega. A že pred samim dnevom so se stvari (kot ponavadi) zapletle. Miguel nam je kak teden po tistem, ko sva že kupili karte povedal, da smo na isti dan kot Comic con prostovoljci povabljeni na Božično večerjo z osebjem in predstavniki naše organizacije. Najprej sva se nameravali večerji odpovedati, a po dolgem razmišljanju sva se odločili, da najino udeležbo vseeno potrdiva. Sva pa zato morali v Portu cel čas res gledati na uro, da sva prizorišče ob določeni uri zapustili in se z avtobusom še pravi čas vrnili nazaj v Amarante.
V soboto sva se že zelo zgodaj zjutraj odpravili v Porto. Vedeli sva, kako približno priti do hale, kjer je Comic con potekal, a naju je bilo vseeno strah, da se bova izgubili, saj sva zadnji del poti morali prehoditi. Pa sva potem opazili, da se v isto smer zgrinja več skupin cosplayerjev (Kajin slovarček: cosplayer pomeni, da se določena oseba obleče v lik iz njenega/njegovega najljubšega filma, stripa, nanizanke,...) in po Tarujinem "Kaj pa, če slediva tisti Harley Quinn?" sva po kake pol ure zahvaljujoč Darth Vaderju, Supermanu, Harley Quinn in Elsi le pripešačili do hale.
Po uri stanja v vrsti (ljudi je bilo res ogromno!) sva v zameno za vstopnice dobili vijolično zapestnico in super dan se je lahko pričel! Sama sem že takoj na začetku kupila Harry Potter majico, kasneje pa še Časotresk in priponko. Najin cilj tisti dan je bil, da spoznava igralca Jasona Issacsa (v Harry Potter filmih je igral Luciusa Malfoya, očeta Dreca Malfoya), a ko sva videli cenik za druženje z njim (20€ za avtogram, 100€ za sliko z njim in 200€ za par minut druženja), sva si po hitrem postopku premislili in rajši odšli nazaj do avtobusne postaje. Navsezadnje nisva smeli zamuditi večerje, saj v nasprotnem primeru Miguel ne bi bil ravno zadovoljen.
Okoli sedmih zvečer smo se prostovoljci in nekateri člani CJ osebja s skupinskim prevozom odpeljali do restavracije, ki se nahaja 15 minut stran od Amaranta. Če smo za Miguela 100% vedeli, da se bo večerje udeležil, pa smo bili vsi presenečeni, ko smo "na kraju zločina" le par dni pred rokom poroda zagledali tudi Marcello. Seveda je bilo prvih nekaj vprašanj namenjenih njej, poskušali pa smo poskrbeti, da sta se tako ona, kot mali v njenem trebuhu, dobro počutila.
Ambient v restavraciji je bil zelo na nivoju, ali po domače, fancy. EVSovci in CJovci smo okupirali dve mizi, slišala pa sem, da se je večrje udeležilo preko 100 ljudi.
Po kaki uri čakanja, da so se nam pridružili še zadnji gostje (oziroma zamudniki), pa se je večerja končno začela. Hladni in topli predjedi je sledila glavna jed, na koncu pa še sladica. Piko na i je dodalo še res dobro vino (sem mogoče že omenila, da ima Portugalska res dobra vina?). Celoten večer pa je popestril tudi srečelov, kjer mi je (enkrat za spremembo) številka 22 prinesla srečo. Zadela sem nogavice. :)
Seveda pa Comic con in večerja nista bili edini stvari, ki sta se zgodili ta teden. V torek smo praznovali 99 let Finske neodvisnosti s kuharjema Taru in Laurijem v glavnih vlogah. Cel dan sta v kuhinji ustvarjala pravo "Finsko" pojedino. Spekla sta pice. :P Zvečer smo si skupaj pogledali še film, katerega na Finskem predvajajo vsako leto ob tej priložnosti.
V četrtek smo bili spet prosti (živeli prazniki na Portugalskem! :P ), v petek zvečer pa se je večina prostovoljcev udeležila koncerta v sirotišnici. Članice neke vokalne skupine (imena si res nisem zapomnila) iz zdravstvene univerze v Portu so posebej za nas (prostovoljce) pripravile krajši dogodek, a ker se zaradi različnega dela v institucijah nikakor nismo mogli dogovoriti o uri, smo se z njimi dogovorili, da koncert izvedejo v Terri. Da pa je bilo presenečenje še večje, pa so se nam pridružili tudi uporabniki Cercija. Na koncu je vse skupaj izpadlo res super, otroci so se zabavali, Cerci uporabniki so bili zadovoljni, mi pa smo ponovno doživeli nekaj, kar je značilno za Portugalsko.
Teden je bil vsekakor uspešen. Vsi pa že nestrpno pričakujemo, kaj (nam) bo "prinesel" teden pred nami. :)
A če sem čisto iskrena, sem bila na začetku, ko so se prve tri knjige pojavile v Sloveniji, nič kaj navdušena nad njimi. Šele, ko smo v osnovni šoli šli v kino in se je pred filmom odvrtel napovednik, sem doma izrazila željo, da si Kamen modrosti ogledam v kinu. Takrat se je rodila tudi moja velika ljubezen do Harryja.
Po ogledu prvega filma sem prebrala prve tri knjige. In potem, tako kot vsi ostali oboževalci, nestrpno čakala na izide novih knjig in filmov. Priznam, da sem zavidala svoji kolegici s faksa, ko se je leta 2011 odpravila na premiero zadnjega, osmega dela filma, kajti tudi sama sem si želela spoznati glavne igralce. Želela sem si, da bi bila tudi sama tako pogumna kot ona takrat.
Čeprav nisem več stara 8 let, je moja ljubezen do Harryja še vedno prisotna. Sem pravi Potterhead, priznam. Imam račun na Pottermore strani (kjer sem ponosna članica Drznvraana), spremljam novice o novih petih spin-off filmih, ki jih bodo posneli na to temo... Tradicionalno vsako leto pogledam vseh osem filmov in preberem vseh sedem knjig, katere sem, mimogrede, nekaj let nazaj celo naročila. Ko je poštar tistega poletnega dne prinesel ogromen in težak paket, sta bila moja starša zelo začudena nad ceno paketa (250€). Nikoli ne bom pozabila, kako sem se zadrla iz svoje sobe "ne skrbita, zame je, iščem denar, da ga bom plačala". Še bolj pa sta bila začudena nad dejstvom, da jima o svojem naročilu nisem ničesar povedala.Lahko si predstavljate moje veselje, ko sem se v Amarantu spomnila, da je v Portu leta nazaj živela tudi J.K. Rowling. Zato sva s Taru v septembru tudi obiskali knjigarno Lello, kajti če bi izpustila to priložnost, bi to najverjetneje obžalovala do konca življenja. Nekaj želja sicer še ostaja, na primer obisk Tematskega parka, Warner Bros studia, ogled nove predstave v Londonu... In ko se je dva tedna nazaj pojavila priložnost, da se s Taru udeleživa Comic cona v Portu, sva zadevo zagrabili z obema rokama. Priložnost spoznati par igralcev, ki so igrali v filmih res ni nekaj, kar se zgodi vsak dan ("Pa glej, da pred njimi ne blekneš kaj neumnega!" - Tarujino svarilo).
Po krajši zmedi glede plačila vstopnic, kjer je glavno vlogo spet, tako kot pri izletu v Lizbono, odigral moj zlati Padre (in mojem komentarju, da bo naslednje leto res treba narediti nekaj glede tega) je bilo jasno, da bova s Taru spet doživeli nekaj posebnega. A že pred samim dnevom so se stvari (kot ponavadi) zapletle. Miguel nam je kak teden po tistem, ko sva že kupili karte povedal, da smo na isti dan kot Comic con prostovoljci povabljeni na Božično večerjo z osebjem in predstavniki naše organizacije. Najprej sva se nameravali večerji odpovedati, a po dolgem razmišljanju sva se odločili, da najino udeležbo vseeno potrdiva. Sva pa zato morali v Portu cel čas res gledati na uro, da sva prizorišče ob določeni uri zapustili in se z avtobusom še pravi čas vrnili nazaj v Amarante. V soboto sva se že zelo zgodaj zjutraj odpravili v Porto. Vedeli sva, kako približno priti do hale, kjer je Comic con potekal, a naju je bilo vseeno strah, da se bova izgubili, saj sva zadnji del poti morali prehoditi. Pa sva potem opazili, da se v isto smer zgrinja več skupin cosplayerjev (Kajin slovarček: cosplayer pomeni, da se določena oseba obleče v lik iz njenega/njegovega najljubšega filma, stripa, nanizanke,...) in po Tarujinem "Kaj pa, če slediva tisti Harley Quinn?" sva po kake pol ure zahvaljujoč Darth Vaderju, Supermanu, Harley Quinn in Elsi le pripešačili do hale.
Po uri stanja v vrsti (ljudi je bilo res ogromno!) sva v zameno za vstopnice dobili vijolično zapestnico in super dan se je lahko pričel! Sama sem že takoj na začetku kupila Harry Potter majico, kasneje pa še Časotresk in priponko. Najin cilj tisti dan je bil, da spoznava igralca Jasona Issacsa (v Harry Potter filmih je igral Luciusa Malfoya, očeta Dreca Malfoya), a ko sva videli cenik za druženje z njim (20€ za avtogram, 100€ za sliko z njim in 200€ za par minut druženja), sva si po hitrem postopku premislili in rajši odšli nazaj do avtobusne postaje. Navsezadnje nisva smeli zamuditi večerje, saj v nasprotnem primeru Miguel ne bi bil ravno zadovoljen.
Okoli sedmih zvečer smo se prostovoljci in nekateri člani CJ osebja s skupinskim prevozom odpeljali do restavracije, ki se nahaja 15 minut stran od Amaranta. Če smo za Miguela 100% vedeli, da se bo večerje udeležil, pa smo bili vsi presenečeni, ko smo "na kraju zločina" le par dni pred rokom poroda zagledali tudi Marcello. Seveda je bilo prvih nekaj vprašanj namenjenih njej, poskušali pa smo poskrbeti, da sta se tako ona, kot mali v njenem trebuhu, dobro počutila.
Ambient v restavraciji je bil zelo na nivoju, ali po domače, fancy. EVSovci in CJovci smo okupirali dve mizi, slišala pa sem, da se je večrje udeležilo preko 100 ljudi.Po kaki uri čakanja, da so se nam pridružili še zadnji gostje (oziroma zamudniki), pa se je večerja končno začela. Hladni in topli predjedi je sledila glavna jed, na koncu pa še sladica. Piko na i je dodalo še res dobro vino (sem mogoče že omenila, da ima Portugalska res dobra vina?). Celoten večer pa je popestril tudi srečelov, kjer mi je (enkrat za spremembo) številka 22 prinesla srečo. Zadela sem nogavice. :)
Seveda pa Comic con in večerja nista bili edini stvari, ki sta se zgodili ta teden. V torek smo praznovali 99 let Finske neodvisnosti s kuharjema Taru in Laurijem v glavnih vlogah. Cel dan sta v kuhinji ustvarjala pravo "Finsko" pojedino. Spekla sta pice. :P Zvečer smo si skupaj pogledali še film, katerega na Finskem predvajajo vsako leto ob tej priložnosti.
Teden je bil vsekakor uspešen. Vsi pa že nestrpno pričakujemo, kaj (nam) bo "prinesel" teden pred nami. :)
