Kaj točno sploh je EVS?
Glede na to, da se moj enoletni projekt počasi približuje koncu in se bo kmalu pričelo iskanje prostovoljcev za nov projekt ter da že vse od januarja 2016 v vseh svojih objavah vsaj enkrat omenim neko čudno kratico, sem se odločila, da končno napišem kaj več o samem EVSu.
Vem, da je mogoče malo zgrešeno, da zapis na to temo objavljam šele zdaj, pred skorajšnjim iztekom enega leta. A bolje pozno, kot nikoli. Da pa ne bom samo pametovala o tem, kaj vse se skriva pod črkami E, V in S, pa bom blogu seveda dodala tudi nekaj uporabnih povezav, na katerih lahko vsi zainteresirani pridobite več informacij.
Pa začnimo. EVS je kratica za European Voluntary Service, kar v slovenščini pomeni Evropska prostovoljna služba. Je del programa Evropske komisije, Direktorata za izobraževanje in kulturo, Erasmus+ mladi v akciji. Kot že samo ime nakazuje je ta program namenjen mladim osebam od 17. do 30. leta starosti.
Oseba, ki se vključi v ta program, ima tako možnost spoznati življenje in delo v tujini, priložnost ima tudi spoznati nove kulture, pridobiti nove življenjske in delovne izkušnje ter si po koncu projekta povečati možnosti za zaposljivost. V okviru programa obstajata dve vrsti EVSa, kratkoročni in dolgoročni. Kratkoročni projekt traja do dveh mesecev, dolgoročni pa od dveh mesecev do enega leta. Posameznik lahko opravlja dva kratkoročna EVSa, a njuna skupna dolžina ne sme presegati enega leta (12 mesecev). Dolgoročni EVS pa se opravlja samo enkrat.
Prostovoljci glede na svoj projekt opravljajo različna dela iz različnih področij, kot na primer delo z otroki in mladostniki, delo s starejšimi, delo na področju umetnosti in kulture, športa, okoljevarstva,...
V projektu lahko hkrati sodeluje več organizacij: pošiljajoča, gostiteljska in v nekaterih primerih še koordinatorska, čeprav je v večini primerov najpogostejše sodelovanje le med dvema organizacijama (pošiljajočo in gostiteljsko). Seveda pa ne smem pozabiti omeniti tudi Nacionalne agencije tako v državi, od koder prostovoljec prihaja, kot tudi v državi, v kateri bo prostovoljec opravljal EVS.
Oseba, ki se zanima za EVS, mora seveda najprej poiskati projekt za katerega misli, da mu najbolj ustreza. To lahko stori na več načinov. Prvi način je spremljanje spletnih strani ali Facebook profilov/strani mladinskih organizacij. Velikokrat se zgodi, da so prav tam objavljene ponudbe za prosta EVS mesta. Drugi način je baza akreditiranih EVS organizacij, tretji način pa je baza prostovoljskih priložnosti, ki je namenjena predvsem iskanju partnerjev za projekte ali/in prostovoljcev.
Seveda pa je potrebno poiskati tudi organizacijo, ki je pripravljena poslati prostovoljca v tujo državo. Največkrat so to lokalni mladinski centri, ni pa nujno, da prostovoljec prihaja iz istega okolja. Konkretni primer, ker prihajam iz Trbovelj, sem sama za projekt v Amarantu izvedela v Mladinskem centru Trbovlje (MCT). Ko sem prišla na Portugalsko, pa sem spoznala Tomaža, ki je pred menoj prav tako prek MCTja opravljal EVS v Amarantu, čeprav sam prihaja iz Ljubljane.
Torej, ko sta zgornja dva pogoja izpolnjena, mora prostovoljec (lahko sam, največkrat pa s pomočjo pošiljajoče organizacije) kontaktirati organizacijo, ki ga bo gostila. V ta namen je potrebno napisati motivacijsko pismo, ki mora vsebovati obrazložitev, zakaj želi kandidat postati del projekta. Po potrebi se s kandidatom opravi še kratek Skype intervju. Ko je prostovoljec končno izbran, je čas za urejanje dokumentacije in po podpisu pogodbe ter prihodu prostovoljca v državo gostiteljico se EVS projekt lahko začne.
Med samim projektom so stroški prevoza v tujino in prevoza domov, nastanitve in prehrane kriti, prav tako je krit tudi prevoz na delo, prostovoljec ima med drugim urejeno ustrezno zdravstveno zavarovanje, prejema pa tudi mesečno žepnino. Kar se dopusta tiče pa posamezniku na mesec pripadata dva dneva dopusta.
Med EVSom se prostovoljec udeleži tudi dveh treningov, ki ju organizira Nacionalna agencija države, v kateri se EVS izvaja. Prvi, "on arrival training" se izvede na začetku projekta, medtem ko se drugi, "mid term evaluation" izvede proti koncu projekta. Oba treninga se izvedeta le v primeru dolgoročnega EVSa, kajti če prostovoljec opravlja kratkoročni EVS, se udeleži le prvega treninga.
Če pa posameznik s svojim projektom res ni zadovoljen, ga lahko tudi prekine in se predčasno vrne nazaj domov. A to je res zadnja opcija, ki je na voljo, saj se pred tem težave poskušajo razrešiti na drugačne načine. Naj tudi povem, da se prekinitve projektov dogajajo povsod, med drugim tudi Amarante ni izjema.
Moj nasvet vsem, ki se spogledujete z opcijo postati EVS prostovoljci je, da najprej poiščete projekt, ki vam res odgovarja in katerega boste opravljali z veseljem. In če imate možnost, se o projektu prej pozanimajte pri prostovoljcih, ki svoj EVS opravljajo ali so opravljali v organizaciji, za katero se zanimate. Ko pa boste enkrat pričeli z delom kot EVSovci, pa samo uživajte!
Upam tudi, da ste z današnjim blogom dobili več informacij o zadevi, s katero se ukvarjam že vse od februarja. Za konec naj še dodam, da je EVS edinstvena izkušnja in da jo res priporočam vsakemu. Tako da če imate možnost, razmislite o tej opciji.
Vem, da je mogoče malo zgrešeno, da zapis na to temo objavljam šele zdaj, pred skorajšnjim iztekom enega leta. A bolje pozno, kot nikoli. Da pa ne bom samo pametovala o tem, kaj vse se skriva pod črkami E, V in S, pa bom blogu seveda dodala tudi nekaj uporabnih povezav, na katerih lahko vsi zainteresirani pridobite več informacij.
Pa začnimo. EVS je kratica za European Voluntary Service, kar v slovenščini pomeni Evropska prostovoljna služba. Je del programa Evropske komisije, Direktorata za izobraževanje in kulturo, Erasmus+ mladi v akciji. Kot že samo ime nakazuje je ta program namenjen mladim osebam od 17. do 30. leta starosti.
Oseba, ki se vključi v ta program, ima tako možnost spoznati življenje in delo v tujini, priložnost ima tudi spoznati nove kulture, pridobiti nove življenjske in delovne izkušnje ter si po koncu projekta povečati možnosti za zaposljivost. V okviru programa obstajata dve vrsti EVSa, kratkoročni in dolgoročni. Kratkoročni projekt traja do dveh mesecev, dolgoročni pa od dveh mesecev do enega leta. Posameznik lahko opravlja dva kratkoročna EVSa, a njuna skupna dolžina ne sme presegati enega leta (12 mesecev). Dolgoročni EVS pa se opravlja samo enkrat.
Prostovoljci glede na svoj projekt opravljajo različna dela iz različnih področij, kot na primer delo z otroki in mladostniki, delo s starejšimi, delo na področju umetnosti in kulture, športa, okoljevarstva,...
V projektu lahko hkrati sodeluje več organizacij: pošiljajoča, gostiteljska in v nekaterih primerih še koordinatorska, čeprav je v večini primerov najpogostejše sodelovanje le med dvema organizacijama (pošiljajočo in gostiteljsko). Seveda pa ne smem pozabiti omeniti tudi Nacionalne agencije tako v državi, od koder prostovoljec prihaja, kot tudi v državi, v kateri bo prostovoljec opravljal EVS.
Oseba, ki se zanima za EVS, mora seveda najprej poiskati projekt za katerega misli, da mu najbolj ustreza. To lahko stori na več načinov. Prvi način je spremljanje spletnih strani ali Facebook profilov/strani mladinskih organizacij. Velikokrat se zgodi, da so prav tam objavljene ponudbe za prosta EVS mesta. Drugi način je baza akreditiranih EVS organizacij, tretji način pa je baza prostovoljskih priložnosti, ki je namenjena predvsem iskanju partnerjev za projekte ali/in prostovoljcev.
Seveda pa je potrebno poiskati tudi organizacijo, ki je pripravljena poslati prostovoljca v tujo državo. Največkrat so to lokalni mladinski centri, ni pa nujno, da prostovoljec prihaja iz istega okolja. Konkretni primer, ker prihajam iz Trbovelj, sem sama za projekt v Amarantu izvedela v Mladinskem centru Trbovlje (MCT). Ko sem prišla na Portugalsko, pa sem spoznala Tomaža, ki je pred menoj prav tako prek MCTja opravljal EVS v Amarantu, čeprav sam prihaja iz Ljubljane.
Torej, ko sta zgornja dva pogoja izpolnjena, mora prostovoljec (lahko sam, največkrat pa s pomočjo pošiljajoče organizacije) kontaktirati organizacijo, ki ga bo gostila. V ta namen je potrebno napisati motivacijsko pismo, ki mora vsebovati obrazložitev, zakaj želi kandidat postati del projekta. Po potrebi se s kandidatom opravi še kratek Skype intervju. Ko je prostovoljec končno izbran, je čas za urejanje dokumentacije in po podpisu pogodbe ter prihodu prostovoljca v državo gostiteljico se EVS projekt lahko začne.
Med samim projektom so stroški prevoza v tujino in prevoza domov, nastanitve in prehrane kriti, prav tako je krit tudi prevoz na delo, prostovoljec ima med drugim urejeno ustrezno zdravstveno zavarovanje, prejema pa tudi mesečno žepnino. Kar se dopusta tiče pa posamezniku na mesec pripadata dva dneva dopusta.
Med EVSom se prostovoljec udeleži tudi dveh treningov, ki ju organizira Nacionalna agencija države, v kateri se EVS izvaja. Prvi, "on arrival training" se izvede na začetku projekta, medtem ko se drugi, "mid term evaluation" izvede proti koncu projekta. Oba treninga se izvedeta le v primeru dolgoročnega EVSa, kajti če prostovoljec opravlja kratkoročni EVS, se udeleži le prvega treninga.
Če pa posameznik s svojim projektom res ni zadovoljen, ga lahko tudi prekine in se predčasno vrne nazaj domov. A to je res zadnja opcija, ki je na voljo, saj se pred tem težave poskušajo razrešiti na drugačne načine. Naj tudi povem, da se prekinitve projektov dogajajo povsod, med drugim tudi Amarante ni izjema.
Moj nasvet vsem, ki se spogledujete z opcijo postati EVS prostovoljci je, da najprej poiščete projekt, ki vam res odgovarja in katerega boste opravljali z veseljem. In če imate možnost, se o projektu prej pozanimajte pri prostovoljcih, ki svoj EVS opravljajo ali so opravljali v organizaciji, za katero se zanimate. Ko pa boste enkrat pričeli z delom kot EVSovci, pa samo uživajte!
Upam tudi, da ste z današnjim blogom dobili več informacij o zadevi, s katero se ukvarjam že vse od februarja. Za konec naj še dodam, da je EVS edinstvena izkušnja in da jo res priporočam vsakemu. Tako da če imate možnost, razmislite o tej opciji.
