Odklopljena od sveta
"Pozdravljeni, sem Kaja in sem odvisna od interneta."
Nekako tako bi se najverjetneje predstavila na skupinski terapiji odvisnežev od interneta. Na tem mestu bi vsi ostali prisotni dejali: "Zdravo Kaja, radi te imamo.".
Vse se je začelo v ponedeljek zjutraj, ko sem takoj, ko sem se zbudila, hitro želela prečekirati novice na telefonu. A vse, kar sem lahko na ekranu prebrala, je bilo spodnje sporočilo.
Od vsega sem brez problemov razumela samo prvi stavek, zato sem se odločila, da grem v CJ in povprašam, kaj pomeni ostalo besedilo. Čeprav sem s svojim švoh znanjem portugalščine le nekako razumela, kaj piše, sem si vseeno rekla, da upanje umre zadnje. A potem mi je Ondina le potrdila, da so internet odklopili, ker se ta mesec zanj ni plačal račun. Ups...
V normalnih okoliščinah bi odšla do Miguela in ga seveda vprašala, kaj storiti. Ampak... Miguela in Marcelle trenutno ni tukaj, saj sta za dva tedna odšla na počitnice v Italijo k Marcellinim staršem. Barbara in Alfredo pa sta tudi na dopustu, tako da moramo punce v stanovanju sedaj počakati, da se vsaj eden izmed njih vrne in zadevo uredi.
Seveda sem kmalu našla nekakšno rešitev. Ker imam portugalsko številko, mi moj paket WTF omogoča 1GB prenosa podatkov mesečno. Mislila sem, da bo za kakšne nujne primere to dovolj, sploh ker naj nekatere aplikacije ne bi porabljale mobilnih podatkov. Pa sem v sredo zjutraj lahko rekla samo "WTF!?", ko mi je ob vsakem vklopu podatkov požrlo kar precej kilobajtov.
Še vedno mi ni jasno, zakaj se je to zgodilo. Dobro se spomnim, kako sem marca v Bragi cel teden preživela na mobilnih podatkih, pa mi jih ni uspelo porabiti. Sedaj pa sem v parih dneh porabila že 80% od predvidenih 100%. Naslednji račun pa bom plačala šele septembra!
A vseeno je ta situacija rešljiva. Vsak dan vzamem svoj računalnik in ga prinesem v CJ. In zaenkrat mi v EVS pisarni nič ne manjka, je pa res, da zdaj občutno več časa preživim v mladinskem centru. :P Šalo na stran, res je, da tudi če bi imeli v stanovanju delujoč internet, bi ta teden, ko sem v stanovanju povečini sama, v CJ preživela večino časa. Vse moje sostanovalke so se namreč odločile, da bodo izkoristile večino svojega dopusta in odpotovale na različne konce Evrope. Dejansko samo za Taru vem, da je v Franciji, za ostale nimam niti najmanjšega pojma, kje točno se nahajajo.
Torej... Poleg težav z internetom pa imam ta teden tudi težave z insekti. V sredo zjutraj sem se zbudila vsa popikana in do četrtka naštela 17 pikov po vsem telesu. Kar pa še vseeno ni moj rekord. Tega sem postavila pet let nazaj, ko sem po celem telesu naštela, reci piši, 35 pikov! Stanje se v četrtek ni izboljšalo, saj so moji piki postajali bolj in bolj zatečeni, kar me je prisililo, da sem odšla v lekarno po tablete proti alergiji. Ker sem imela v preteklosti že slabe izkušnje s portugalskimi zdravili, sem tudi sedaj pričakovala, da se bo stanje še poslabšalo. Pa sem k sreči bila v petek zjutraj že manj zatečena. Wooohooo, končno sem tu našla nekaj, kar mi celo pomaga! :)
Nisem čisto prepričana, kaj me je popikalo. Najprej sem mislila, da so bili komarji, a potem sem skupaj s Padretom in Mutti prišla do spoznanja, da so za moje pike mogoče krive mušice, saj smo ta teden pričeli s skupinskim delom na vrtu. Že ko sem prejšnji teden šla na vrt po paradižnike za prodajo na Bio tržnici, sem dobila občutek, da sem namesto na vrt prišla v džunglo. Vse je bilo zaraščeno, ponekod pa mi je plevel segal celo do kolen.
Ravno zaradi slabega (oziroma obupnega) stanja našega vrta smo se odločili, da je skrajni čas, da ga spravimo v red. V torek takoj po zajtrku smo tako jaz, Gusi, Giorgia, Domenico in Alice zagrizli v delo. Že drugič v štirih dneh sem ob pogledu na zaraščene gredice dobila občutek, da bo kmalu iz nekje predme skočil Tarzan.
Gusi je pred začetkom dejal, da bi bilo potrebno populiti plevel pri korenju, zato sem se javila za to delo. Ob pogledu na gredico, kjer naj bi bilo korenje, pa sem samo vprašala: "In kje natančno ti vidiš bilokakšno korenje?".
Iz slike je razvidno, da je bila gredica v res groznem stanju. Ob pogledu na celoten vrt pa sem se resno začela spraševati, kaj je v vsem tem času počela skupina, ki je zadolžena zanj? Giorgia je ob tem pripomnila, da očitno nič.
Počasi sem začela puliti ven plevel in po treh urah in pol dela (ter dveh ponesreči izpuljenih korenčkih) je vrt končno pričel dobivati svojo pravo podobo. Delo s tem še zdaleč ni bilo opravljeno, kajti naslednji dan se je z njim spopadla druga skupina. In mislim, da sem si sama ravno med enih izmed teh spopadov pridelala večino pikov. Ob vsakem mojem potegu plevela iz zemlje se je iz preostalega rastlinja kar naenkrat pojavil cel roj mušic in ostalih insektov. Kljub vsemu pa sem s svojim delom zadovoljna.
Kdo bi si mislil, da se bo Kaji, mestni punci, ki je v svojem življenju zemljo videla le v lončku na okenski polici, kdajkoli zdelo puljenje plevela zabavno početje? :P Ampak ravno zaradi mušic in pikov bo spet preteklo kar nekaj časa, preden se bom podala v boj s plevelom.
Glede na to, da v stanovanju nimam interneta, pa se bom jutri podala v boj s kopalnico in sobo. Pa mogoče tudi kuhinjo. Mogoče mi bo končno uspelo pospraviti tudi skrinjo, ki se nahaja v najini sobi. Uf, ko takole razmišljam vidim, da imam dela čez glavo. Hm, mogoče pa tale odklop niti ni tako napačen... ;)
Nekako tako bi se najverjetneje predstavila na skupinski terapiji odvisnežev od interneta. Na tem mestu bi vsi ostali prisotni dejali: "Zdravo Kaja, radi te imamo.".
Vse se je začelo v ponedeljek zjutraj, ko sem takoj, ko sem se zbudila, hitro želela prečekirati novice na telefonu. A vse, kar sem lahko na ekranu prebrala, je bilo spodnje sporočilo.
Od vsega sem brez problemov razumela samo prvi stavek, zato sem se odločila, da grem v CJ in povprašam, kaj pomeni ostalo besedilo. Čeprav sem s svojim švoh znanjem portugalščine le nekako razumela, kaj piše, sem si vseeno rekla, da upanje umre zadnje. A potem mi je Ondina le potrdila, da so internet odklopili, ker se ta mesec zanj ni plačal račun. Ups...
V normalnih okoliščinah bi odšla do Miguela in ga seveda vprašala, kaj storiti. Ampak... Miguela in Marcelle trenutno ni tukaj, saj sta za dva tedna odšla na počitnice v Italijo k Marcellinim staršem. Barbara in Alfredo pa sta tudi na dopustu, tako da moramo punce v stanovanju sedaj počakati, da se vsaj eden izmed njih vrne in zadevo uredi.
Seveda sem kmalu našla nekakšno rešitev. Ker imam portugalsko številko, mi moj paket WTF omogoča 1GB prenosa podatkov mesečno. Mislila sem, da bo za kakšne nujne primere to dovolj, sploh ker naj nekatere aplikacije ne bi porabljale mobilnih podatkov. Pa sem v sredo zjutraj lahko rekla samo "WTF!?", ko mi je ob vsakem vklopu podatkov požrlo kar precej kilobajtov.
Še vedno mi ni jasno, zakaj se je to zgodilo. Dobro se spomnim, kako sem marca v Bragi cel teden preživela na mobilnih podatkih, pa mi jih ni uspelo porabiti. Sedaj pa sem v parih dneh porabila že 80% od predvidenih 100%. Naslednji račun pa bom plačala šele septembra!
A vseeno je ta situacija rešljiva. Vsak dan vzamem svoj računalnik in ga prinesem v CJ. In zaenkrat mi v EVS pisarni nič ne manjka, je pa res, da zdaj občutno več časa preživim v mladinskem centru. :P Šalo na stran, res je, da tudi če bi imeli v stanovanju delujoč internet, bi ta teden, ko sem v stanovanju povečini sama, v CJ preživela večino časa. Vse moje sostanovalke so se namreč odločile, da bodo izkoristile večino svojega dopusta in odpotovale na različne konce Evrope. Dejansko samo za Taru vem, da je v Franciji, za ostale nimam niti najmanjšega pojma, kje točno se nahajajo.
Torej... Poleg težav z internetom pa imam ta teden tudi težave z insekti. V sredo zjutraj sem se zbudila vsa popikana in do četrtka naštela 17 pikov po vsem telesu. Kar pa še vseeno ni moj rekord. Tega sem postavila pet let nazaj, ko sem po celem telesu naštela, reci piši, 35 pikov! Stanje se v četrtek ni izboljšalo, saj so moji piki postajali bolj in bolj zatečeni, kar me je prisililo, da sem odšla v lekarno po tablete proti alergiji. Ker sem imela v preteklosti že slabe izkušnje s portugalskimi zdravili, sem tudi sedaj pričakovala, da se bo stanje še poslabšalo. Pa sem k sreči bila v petek zjutraj že manj zatečena. Wooohooo, končno sem tu našla nekaj, kar mi celo pomaga! :)
Nisem čisto prepričana, kaj me je popikalo. Najprej sem mislila, da so bili komarji, a potem sem skupaj s Padretom in Mutti prišla do spoznanja, da so za moje pike mogoče krive mušice, saj smo ta teden pričeli s skupinskim delom na vrtu. Že ko sem prejšnji teden šla na vrt po paradižnike za prodajo na Bio tržnici, sem dobila občutek, da sem namesto na vrt prišla v džunglo. Vse je bilo zaraščeno, ponekod pa mi je plevel segal celo do kolen.
Ravno zaradi slabega (oziroma obupnega) stanja našega vrta smo se odločili, da je skrajni čas, da ga spravimo v red. V torek takoj po zajtrku smo tako jaz, Gusi, Giorgia, Domenico in Alice zagrizli v delo. Že drugič v štirih dneh sem ob pogledu na zaraščene gredice dobila občutek, da bo kmalu iz nekje predme skočil Tarzan.
Gusi je pred začetkom dejal, da bi bilo potrebno populiti plevel pri korenju, zato sem se javila za to delo. Ob pogledu na gredico, kjer naj bi bilo korenje, pa sem samo vprašala: "In kje natančno ti vidiš bilokakšno korenje?".
 |
| Tisto, kar naj bi bilo korenje, prej... |
Iz slike je razvidno, da je bila gredica v res groznem stanju. Ob pogledu na celoten vrt pa sem se resno začela spraševati, kaj je v vsem tem času počela skupina, ki je zadolžena zanj? Giorgia je ob tem pripomnila, da očitno nič.
Počasi sem začela puliti ven plevel in po treh urah in pol dela (ter dveh ponesreči izpuljenih korenčkih) je vrt končno pričel dobivati svojo pravo podobo. Delo s tem še zdaleč ni bilo opravljeno, kajti naslednji dan se je z njim spopadla druga skupina. In mislim, da sem si sama ravno med enih izmed teh spopadov pridelala večino pikov. Ob vsakem mojem potegu plevela iz zemlje se je iz preostalega rastlinja kar naenkrat pojavil cel roj mušic in ostalih insektov. Kljub vsemu pa sem s svojim delom zadovoljna.
 |
| ...in potem. Res precejšnja razlika. |
Kdo bi si mislil, da se bo Kaji, mestni punci, ki je v svojem življenju zemljo videla le v lončku na okenski polici, kdajkoli zdelo puljenje plevela zabavno početje? :P Ampak ravno zaradi mušic in pikov bo spet preteklo kar nekaj časa, preden se bom podala v boj s plevelom.
Glede na to, da v stanovanju nimam interneta, pa se bom jutri podala v boj s kopalnico in sobo. Pa mogoče tudi kuhinjo. Mogoče mi bo končno uspelo pospraviti tudi skrinjo, ki se nahaja v najini sobi. Uf, ko takole razmišljam vidim, da imam dela čez glavo. Hm, mogoče pa tale odklop niti ni tako napačen... ;)
