End of the circus
Tako, pa se je moja prva izmenjava zaključila! Začela bom z ugotovitvijo, da je bil celoten teden en sam velik cirkus.
Dobesedno. Kot že rečeno v prejšnji objavi smo v Amarantu gostili udeležence mladinske izmenjave TOUCH. Tema izmenjave je seveda bila... Cirkus! Mladi iz Armenije, Gruzije, Portugalske, Makedonije in Slovenije so se tako približno deset dni učili cirkuških trikov. Od EVS prostovoljcev smo zraven sodelovali jaz, Elina, Lauri in Guido, ki je bil na nek način tudi vodja naše EVS ekipe, kasneje pa se nam je pridružila tudi Alice.
Izmenjava se je pričela sicer že pretekli petek, v tem tednu pa smo se v prvih dneh najprej posvetili spoznavanju drug drugega, kasneje pa pričeli s pripravami na glavni dogodek. A do tega dela še pridemo.
Najprej smo se razdelili v skupine in vsaka je imela svoje zadolžitve. Medijska skupina je bila zadolžena za FB objave, snemanje vaj, selfie izzive (ravno tako je nastala slika z Marcellinim trebuščkom :) ),... Skupina za hrano je bila zadolžena za pripravo sestavin za kulturni večer, kjer je vseh pet držav predstavilo svojo kulinariko. Cirkuška skupina pa je bila zadolžena za samo predstavo in vaje, imela pa je tudi svojo podskupino za dekoracijo, kjer sem glavno besedo prevzela jaz. Za nastop je bilo potrebno narediti nekaj plakatov in glasbene inštrumente, saj smo med predstavo morali poskrbeti tudi za glasbeno spremljavo.
V petek smo imeli sicer pravi nastop in ravno zaradi tega razloga smo imeli tri dni prej na treh različnih mestih "generalke". Prvič smo se predstavili v torek na starem trgu v Guimarãesu, kjer nas je gledalo okoli sto ljudi. Ker je bil to le naš prvi nastop in smo bili še sami malo zmedeni, tudi ni potekal tako, kot smo si zamislili. Drugi nastop smo imeli že naslednji dan na São Gonçalo trgu, ki je potekal bolje kakor prejšnji, saj smo prej eno uro vadili in smo točno vedeli, kaj narediti. A vseeno to še ni bilo to.
Naša zadnja generalka pa je potekala v četrtek v Vili Meã pred Sunset zabavo. Tam so se nam pridružili tudi udeleženci EVS kampa, ki so se posebej za praznovanje 20 letnice EVSa zbrali v Amarantu. Kar je pomenilo, da je ob istem času v mesto "uletelo" se približno 50 prostovoljcev, ki trenutno opravljajo svoj EVS na Portugalskem. Pred nastopom na Sunset zabavi je bilo prisotne še malo nervoze, a je vse potekalo gladko in moram priznati, da je bila zmeda že veliko manjša.
V petek je pa šlo zares! A še pred tem smo se dopoldne najprej pridružili EVS kampu pri triurni hoji do Amaranta. No ja, jaz sem se skoraj celotno pot vozila z Joãom v avtu, saj sem si že na začetku poti na kamnu rahlo zvila levi gleženj (sreča pa taka :) ). Popoldne pa smo se pripravljali na kulturni večer, kjer je vseh pet udeležencev predstavilo jedi iz svojih držav. Že prej sem se odločila, da bom v kuhinji pomagala slovenski ekipi (v postavi Adnan, Nastja, Lara, Aljana in Blaž), ki se je pod Ackotovim vodstvom zelo dobro ujela. Hrana je bila odlična, najbolj pa sem se razveselila makedonske baklave in pa ajvarja nekaj dni pred tem. :)
Okoli desetih zvečer smo se tako pripravljali na naš zadnji nastop. Nervoza in utrujenost od napornega dne (in noči) sta bili veliki. Odpravili smo se na ulico pred CJ in pričeli. Okoli nas se je zbrala ogromna množica, med katero sta bila tudi predstavnika Portugalske nacionalne agencije. Vse je potekalo tipi-topi in na koncu so se vsa utrujenost, trdo delo in nervoza poplačali z ogromnim aplavzom.
Da pa ne boste mislili, da smo skozi celoten teden samo delali. Seveda smo našli tudi čas za zabavo. Torek je bil poleg prvega nastopa rezerviran tudi za užitek na plaži ob Atlantskem oceanu in starem delu Porta. Kljub temu, da mi je Taru pred odhodom rekla, naj se ne pozabim namazati s kremo (na kar sem odgovorila, da ne bom pozabila), me je v tistem dnevu res močno opeklo sonce. Vem, neodgovorna sem, saj sem sončno kremo celo imela s seboj v nahrbtniku (naravni talent pač), a kljub temu sem se vseeno imela res lepo. Na plaži sem obiskala tudi Sealife akvarij in iskreno, tistim, ki se niso odločili za to opcijo, je lahko zelo žal, kajti bilo je N-O-R-O-D-O-B-R-O.
Največje doživetje zame pa je bil sam ocean. Čeprav v njem (še) nisem plavala, je bil občutek, ko sem z nogama stala v njem, res poseben. Prisegla sem si, da se na plažo še vrnem in zaplavam v morju, pa tudi če zmrznem. :P Potem sem s slovensko ekipo obiskala še Porto, kjer sem za en dan prevzela vlogo turistične vodičke, saj sem bila sama v tem mestu že večkrat, oni pa šele drugič in se zato brez pomoči niso dobro znašli.
Kot že rečeno, kljub temu, da se že nekaj časa ukvarjam s prostovoljstvom, je bila to moja prva izmenjava. Poleg tega pa smo vsi ostalim kot EVSovci nudili še dodatno podporo, tako da smo bili vsi vsak večer čisto izmozgani. Je bilo pa zadnji dan vse poplačano s komentarji udeležencev, ki sem jih prebrala na svojem listu papirja. Hvala še enkrat vsem, bilo mi je v veliko veselje. Ampak najbolj pa sem bila zadovoljna s svojim "skrivnostnim prijateljem". Skozi celotno izmenjavo smo namreč igrali igro, v kateri smo morali našemu skrivnostnemu prijatelju polepšati dan. Jaz sem bila skrivnostna prijateljica Miguelu, moj skrivnostni prijatelj pa je bil Guido. In ko sedaj pomislim vidim, da se je v igri res potrudil in mi večkrat polepšal dan. Grazie. :)
Kar se pa utrujenosti tiče... Kdo pa ne bi bil popolnoma utrujen ob takšnem tempu? Vstajali smo zelo zgodaj, skozi celoten dan imeli aktivnosti, spat pa vsak dan hodili krepko čez polnoč. V nekem trenutku sem med aktivnostmi celo sama sebe ščipala, da bi ostala budna, potem pa odšla v EVS hišo, izkoristila gostoljubje kavča v dnevni sobi in za eno uro zaspala kot maček. :)
Najbolj pa je zanimivo to, da sem kot oseba, ki živi na Portugalskem že pol leta, med izmenjavo večino stvari doživela prvič. Prvič sem šla na plažo v Portu, prvič na prstu imela kačjega pastirja (kar je zame, ki se res užasno bojim insektov, res ogromna stvar!), prvič šla na mini plažico ob Tamega reki v Amarantu... Vse seveda v okviru programa projekta. :P V nedeljo, ko so udeleženci iz Armenije in Gruzije že odšli domov, pa smo se vsi skupaj odpravili v gore (natančneje Fisgas do Ermelo) do lagune, kjer smo preživeli res lep dan in kjer sem spet bila prvič. Smo pa tako na res najboljši način zaključili z izmenjavo.
Tekom tedna sem dobila vzdevek "wonder woman". Kajti poleg izmenjave sem vseeno našla čas, da sem napisala blog (prvič preko telefona!) in kar je najpomembnejše, da sem skozi celoten teden posnela, "spimpala" in poslala rojstnodnevni video prijatelju, ki je v četrtek praznoval rojstni dan. Tako da Marko, vse najboljše še enkrat in obljubim, da naslednje leto res dobiš torto. :)
Na koncu lahko rečem le, da sem kljub napornemu urniku, pomanjkanju časa in spanca, vročini ter skorajšnjemu bungee skoku vse dni zelo uživala. Projekt je bil tudi zelo uspešen. In ravno zato se že nestrpno veselim naslednje izmenjave. :)
Dobesedno. Kot že rečeno v prejšnji objavi smo v Amarantu gostili udeležence mladinske izmenjave TOUCH. Tema izmenjave je seveda bila... Cirkus! Mladi iz Armenije, Gruzije, Portugalske, Makedonije in Slovenije so se tako približno deset dni učili cirkuških trikov. Od EVS prostovoljcev smo zraven sodelovali jaz, Elina, Lauri in Guido, ki je bil na nek način tudi vodja naše EVS ekipe, kasneje pa se nam je pridružila tudi Alice.
Izmenjava se je pričela sicer že pretekli petek, v tem tednu pa smo se v prvih dneh najprej posvetili spoznavanju drug drugega, kasneje pa pričeli s pripravami na glavni dogodek. A do tega dela še pridemo.
Najprej smo se razdelili v skupine in vsaka je imela svoje zadolžitve. Medijska skupina je bila zadolžena za FB objave, snemanje vaj, selfie izzive (ravno tako je nastala slika z Marcellinim trebuščkom :) ),... Skupina za hrano je bila zadolžena za pripravo sestavin za kulturni večer, kjer je vseh pet držav predstavilo svojo kulinariko. Cirkuška skupina pa je bila zadolžena za samo predstavo in vaje, imela pa je tudi svojo podskupino za dekoracijo, kjer sem glavno besedo prevzela jaz. Za nastop je bilo potrebno narediti nekaj plakatov in glasbene inštrumente, saj smo med predstavo morali poskrbeti tudi za glasbeno spremljavo.V petek smo imeli sicer pravi nastop in ravno zaradi tega razloga smo imeli tri dni prej na treh različnih mestih "generalke". Prvič smo se predstavili v torek na starem trgu v Guimarãesu, kjer nas je gledalo okoli sto ljudi. Ker je bil to le naš prvi nastop in smo bili še sami malo zmedeni, tudi ni potekal tako, kot smo si zamislili. Drugi nastop smo imeli že naslednji dan na São Gonçalo trgu, ki je potekal bolje kakor prejšnji, saj smo prej eno uro vadili in smo točno vedeli, kaj narediti. A vseeno to še ni bilo to.
Naša zadnja generalka pa je potekala v četrtek v Vili Meã pred Sunset zabavo. Tam so se nam pridružili tudi udeleženci EVS kampa, ki so se posebej za praznovanje 20 letnice EVSa zbrali v Amarantu. Kar je pomenilo, da je ob istem času v mesto "uletelo" se približno 50 prostovoljcev, ki trenutno opravljajo svoj EVS na Portugalskem. Pred nastopom na Sunset zabavi je bilo prisotne še malo nervoze, a je vse potekalo gladko in moram priznati, da je bila zmeda že veliko manjša.
V petek je pa šlo zares! A še pred tem smo se dopoldne najprej pridružili EVS kampu pri triurni hoji do Amaranta. No ja, jaz sem se skoraj celotno pot vozila z Joãom v avtu, saj sem si že na začetku poti na kamnu rahlo zvila levi gleženj (sreča pa taka :) ). Popoldne pa smo se pripravljali na kulturni večer, kjer je vseh pet udeležencev predstavilo jedi iz svojih držav. Že prej sem se odločila, da bom v kuhinji pomagala slovenski ekipi (v postavi Adnan, Nastja, Lara, Aljana in Blaž), ki se je pod Ackotovim vodstvom zelo dobro ujela. Hrana je bila odlična, najbolj pa sem se razveselila makedonske baklave in pa ajvarja nekaj dni pred tem. :)
Okoli desetih zvečer smo se tako pripravljali na naš zadnji nastop. Nervoza in utrujenost od napornega dne (in noči) sta bili veliki. Odpravili smo se na ulico pred CJ in pričeli. Okoli nas se je zbrala ogromna množica, med katero sta bila tudi predstavnika Portugalske nacionalne agencije. Vse je potekalo tipi-topi in na koncu so se vsa utrujenost, trdo delo in nervoza poplačali z ogromnim aplavzom.
Največje doživetje zame pa je bil sam ocean. Čeprav v njem (še) nisem plavala, je bil občutek, ko sem z nogama stala v njem, res poseben. Prisegla sem si, da se na plažo še vrnem in zaplavam v morju, pa tudi če zmrznem. :P Potem sem s slovensko ekipo obiskala še Porto, kjer sem za en dan prevzela vlogo turistične vodičke, saj sem bila sama v tem mestu že večkrat, oni pa šele drugič in se zato brez pomoči niso dobro znašli.
Kar se pa utrujenosti tiče... Kdo pa ne bi bil popolnoma utrujen ob takšnem tempu? Vstajali smo zelo zgodaj, skozi celoten dan imeli aktivnosti, spat pa vsak dan hodili krepko čez polnoč. V nekem trenutku sem med aktivnostmi celo sama sebe ščipala, da bi ostala budna, potem pa odšla v EVS hišo, izkoristila gostoljubje kavča v dnevni sobi in za eno uro zaspala kot maček. :)Najbolj pa je zanimivo to, da sem kot oseba, ki živi na Portugalskem že pol leta, med izmenjavo večino stvari doživela prvič. Prvič sem šla na plažo v Portu, prvič na prstu imela kačjega pastirja (kar je zame, ki se res užasno bojim insektov, res ogromna stvar!), prvič šla na mini plažico ob Tamega reki v Amarantu... Vse seveda v okviru programa projekta. :P V nedeljo, ko so udeleženci iz Armenije in Gruzije že odšli domov, pa smo se vsi skupaj odpravili v gore (natančneje Fisgas do Ermelo) do lagune, kjer smo preživeli res lep dan in kjer sem spet bila prvič. Smo pa tako na res najboljši način zaključili z izmenjavo.
Tekom tedna sem dobila vzdevek "wonder woman". Kajti poleg izmenjave sem vseeno našla čas, da sem napisala blog (prvič preko telefona!) in kar je najpomembnejše, da sem skozi celoten teden posnela, "spimpala" in poslala rojstnodnevni video prijatelju, ki je v četrtek praznoval rojstni dan. Tako da Marko, vse najboljše še enkrat in obljubim, da naslednje leto res dobiš torto. :)
Na koncu lahko rečem le, da sem kljub napornemu urniku, pomanjkanju časa in spanca, vročini ter skorajšnjemu bungee skoku vse dni zelo uživala. Projekt je bil tudi zelo uspešen. In ravno zato se že nestrpno veselim naslednje izmenjave. :)
