Moj prvi...

Še danes se ga spominjam kot bi bilo včeraj, čeprav je od tega minilo že vrsto let. Njega, ki mi je v življenje prinesel toliko veselja in bil vedno ob meni, ko sem ga potrebovala. Skupaj sva preživela štiri čudovita leta, a sčasoma so se najine poti ločile. Sploh zaradi njegove vse slabše delujoče baterije.

Vem, kaj se vam zdajle podi po glavi. In ne, razen o tehnološkem napredku ne bom govorila o ničemer drugem. Za kakšno me pa imate? :P

Moj novi. :)

Pred kratkim sem dobila nov mobilni telefon, ob tem dogodku pa sem se spomnila vseh njegovih predhodnikov. In kje najbolje začeti kot pri prvem, ki sem ga v uporabo dobila kot darilo od staršev. Mislim, da sem takrat bila stara osem ali devet let.

Od njega sem se poslovila z res težkim srcem. Se pa še danes spominjam, kako je izgledal. Majhen, siv, imel je tipke, pa tudi malo anteno. Spominjam se, kolikokrat sem na njem igrala "kačo". Mislim, da je bila to edina igra, ki se je v tistih časih nahajala na vseh telefonih.

Kot rečeno, po štirih letih je njegova baterija že zelo slabo delovala, zato sem kot darilo ob spričevalu leta 2004 dobila novega. Znamka: Sony Ericsson. Bil je isto srebrne barve, s to razliko, da je bil ta "na preklop", imel pa je tudi barven zaslon. Kaj več se od tistega telefona ne spominjam, vem pa, da sem ga po dveh letih zamenjala.

Ker sem bila takrat mahnjena na roza barvo, se je spodobilo, da imam tudi roza telefon, a ne? :P Tako je v moje življenje prvič vkorakal Samsung. Kot njegov predhodnik je bil isto na preklop, z barvnim zaslonom, imel pa je tudi funkcijo interneta. Ki pa je nikoli nisem izkoristila, saj je v nasprotnem primeru račun nabilo do astronomskih zneskov. Sem bila pa najbolj vesela, da sem z njim lahko fotografirala.

Zgodovinski prvi selfie. :P
A sčasoma sem se ga naveličala in prešla iz moderne tehnologije na "kameno dobo"; saj sem si omislila telefon, ki ni imel opcije slikanja, interneta,... Želela sem imeti čisto navadno Nokio in to samo zato, da bi lahko spet igrala kačo. Moja logika pri petnajstih, vem. :P In sem tudi dobila takšen telefon. In postala s tem dejanjem "prava čudakinja". :P Takrat se prvič v življenju nisem ozirala na to, kaj drugi pravijo, saj sem z veseljem lahko spet igrala kačo. :P

Pa sem potem sčasoma spet stopila "v korak s časom" in si spet omislila nov telefon. Samsunga, a tokrat na touch! Goodbye tipkovnica, hello zaslon na dotik. Pa tudi pri tem nisem dolgo zdržala in sem se spet omislila Nokio, a tokrat z vsemi "modernimi" funkcijami plus tipkovnico, ki je imitirala računalniške tipke. S tem telefonom sem spisala zgodovino: naredila sem prvi selfie! :D

In iskreno, z njim sem bila do sedaj še najbolj zadovoljna, a potem sem ga zaradi lastne neumnosti zamenjala. Zakaj zaradi lastne neumnosti? Zato, ker sem z njim želela impresionirati nekoga, ki je imel iste vrste telefon. Res dober razlog, vem. V svoj zagovor pa naj povem, da sem bila takrat v zelo čudnem stanju (beri: prebolevanje neuslišane ljubezni). V glavnem, kupila sem si Windows Phone. Še danes trdim, da si ga ne bi smela kupiti, ker z njim nisem bila zadovoljna. Non stop mi je "štekal", z njim sem imela malo morje problemov,...

Dokler ni nekega dne še mojemu Padretu prekipelo in mi je kupil drug telefon. Samsung Galaxy Trend Lite. Pa sem ga potem, ko si je moj Padre kupil nov telefon, zamenjala za njegovega Samsunga Galaxy S3. Ki ga po vsej verjetnosti še ne bi zamenjala, če se mi ne bi začel na Portugalskem kvariti (kar mu po petih letih uporabe že pripada). Sam od sebe se je ugašal, ko sem drsala po ekranu, so se v ozadju izpisovali hieroglifi in ves čas me je bilo strah, da bo začel klicati ljudi iz imenika sam od sebe.

Na Portugalskem res potrebujem telefon, če ne za drugega za komunikacijo s prostovoljci. Sedaj pa si predstavljajte, da bi mi en dan kar crknil. Kaj bi potem naredila? Usedla bi se v kot in pričela jokati. Najverjetneje. Zato sem prejšnji ponedeljek odšla po nov telefon. Zihr je zihr. In tako je v moje življenje ponovno vkorakal Samsung Galaxy S7 Edge roza barve.

Z njim z veseljem telefoniram, pišem sporočila, brskam po netu, visim na Facebooku, slikam vse okoli mene in delam selfije. Slike pa izpadejo res noro dobro! :D Vem, da mi bo zelo dolgo služil, sploh zato, ker ga naslednji dve leti nimam namena menjavati (saj ga je treba najprej odplačati :P ).

Če potegnem črto, lahko trdim, da sem, vsaj kar se telefonov tiče, čisto nič kot Mutti, ampak čisti Padre. Oziroma vsaj polovica njega. Technology freak. ;)


Sem rekla, da nov telefon dela noro dobre slike. :P

Priljubljene objave