Ko EVS v šoping gre...
...zapravi cel kup denarja. Vsaj na začetku projekta.
Danes dopoldne sva s cimro ugotovili, da najina zložljiva dežnika ne bosta kos vsemu vetru, ki neumorno piha, zato sva se odločili, da obiščeva "kitajsko" trgovino in tam poiščeva dežnika z močnejšimi "špriklami". Tam sicer ne prodajajo samo kitajskih stvari, tako jo namreč kličejo vsi v CJ, sama trgovina pa je približek Kiku, saj notri dobiš res (skoraj) vse.
Na začetku se nama je celo še uspelo držati načrta, a potem, ko sva začeli trgovino še raziskovati, je vse padlo v vodo. Tako sem trgovino zapustila z veliko vrečo stvari. Med drugimi sem poleg dežnika kupila tudi toplejše copate, saj so tla v stanovanju zelo mrzla, par novih gumic za lase, tekoče milo in pa najpomembnejšo stvar za najino sobo, kalorifer.
Mogoče (ampak res, mogoče) sem že omenila, da je soba v stanovanju, kjer živim, zelo hladna in da imamo manjši problem z vlago, ki pa sem ji napovedala vojno! In tako sedaj po nasvetu mojih dragih staršev vsak dan najmanj trikrat za najmanj 15 minut odprem okno in sobo prezračim. Trenutno v tej vojni zmagujem jaz, saj je že opazno izboljšanje. Sem pa prepričana, da bo tudi kalorifer pripomogel k temu, da s Taru zaradi mrazu ne bova več preklinjali vsaka v svojem maternem jeziku. :P
Popoldne smo sicer z Miguelom obiskali sirotišnico, v kateri bomo nekateri izmed nas zaposleni in moram priznati, da je bila zame to čisto nova izkušnja, saj česa podobnega v Sloveniji nimamo. Otroci so nas sicer pozdravljali v portugalščini, starejši otroci so se nam celo predstavljali v angleščini, vse skupaj pa so popestrili z dvema plesnima točkama in še vedno si iz glave ne morem izbiti malega fantka v črtasti srajci, kako zavzeto je plesal na Taylor Swift. :)
Po obisku sirotišnice pa so moje superge le prenehale sodelovati z menoj in se vdale v usodo dežja. Povedano po domače, šuhi so mi premočili. Zato sva se s Szilvio, ki se je soočala z isto težavo kot jaz, odločili, da si bova kupili nove. Ker sva že v enem izmed prvih dneh videli trgovino z veliko izbiro, sva se odpravili naravnost tja.
Na začetku je bilo še vse ok, saj sva si stvari samo ogledovali. A nato je prišel na vrsto težji del. Kako razložiti prodajalki, ki ni znala angleško, kaj sploh iščeva? Z najinim švoh znanjem portugalščine pa si pa tudi nisva mogli veliko pomagati. Tako sem najprej poskusila rdeče gumijaste škornje, a ko sem se pogledala v ogledalo, sem izgledala le kot malo bolje oblečen ribič. Szilvia je hitro našla nekaj zase, sama pa sem se odločila, da bom čevlje kupila v trgovini, kjer prodajalec vsaj za silo govori angleško.
Naj tu dodam, da nisem tipična ženska in mi nakupovanje čevljev predstavlja nočno moro, saj sem si v svoji glavi ustvarila popolno podobo čevlja, ki bi ga seveda imela, a se mu na žalost ponudba v trgovini malokrat približa. Potem pa se je zgodil pravi čudež. Ko sem že želela oditi iz trgovine, sem opazila čevlje, ki so izgledali pravi za deževno vreme, zato sem se odločila, da jih poskusim. Bili so zadnji par in hvalabogu je bila tudi številka prava, zato so par minut kasneje z menoj zapustili trgovino. Sem se pa danes naučila tudi novo besedo: "chuva", kar v portugalščini pomeni dež.
Sedaj, ko sem z novim dežnikom in novo obutvijo popolnoma opremljena tudi za poplave, me dež ne moti več. Kvečjemu bom sedaj slabe volje, če bo prenehal padati, saj tako ne bom mogla obuti svojih novih fancy čevljev. :P
Danes dopoldne sva s cimro ugotovili, da najina zložljiva dežnika ne bosta kos vsemu vetru, ki neumorno piha, zato sva se odločili, da obiščeva "kitajsko" trgovino in tam poiščeva dežnika z močnejšimi "špriklami". Tam sicer ne prodajajo samo kitajskih stvari, tako jo namreč kličejo vsi v CJ, sama trgovina pa je približek Kiku, saj notri dobiš res (skoraj) vse.
Na začetku se nama je celo še uspelo držati načrta, a potem, ko sva začeli trgovino še raziskovati, je vse padlo v vodo. Tako sem trgovino zapustila z veliko vrečo stvari. Med drugimi sem poleg dežnika kupila tudi toplejše copate, saj so tla v stanovanju zelo mrzla, par novih gumic za lase, tekoče milo in pa najpomembnejšo stvar za najino sobo, kalorifer.
Popoldne smo sicer z Miguelom obiskali sirotišnico, v kateri bomo nekateri izmed nas zaposleni in moram priznati, da je bila zame to čisto nova izkušnja, saj česa podobnega v Sloveniji nimamo. Otroci so nas sicer pozdravljali v portugalščini, starejši otroci so se nam celo predstavljali v angleščini, vse skupaj pa so popestrili z dvema plesnima točkama in še vedno si iz glave ne morem izbiti malega fantka v črtasti srajci, kako zavzeto je plesal na Taylor Swift. :)
Po obisku sirotišnice pa so moje superge le prenehale sodelovati z menoj in se vdale v usodo dežja. Povedano po domače, šuhi so mi premočili. Zato sva se s Szilvio, ki se je soočala z isto težavo kot jaz, odločili, da si bova kupili nove. Ker sva že v enem izmed prvih dneh videli trgovino z veliko izbiro, sva se odpravili naravnost tja.
 |
| I'm so fancy... :) |
Naj tu dodam, da nisem tipična ženska in mi nakupovanje čevljev predstavlja nočno moro, saj sem si v svoji glavi ustvarila popolno podobo čevlja, ki bi ga seveda imela, a se mu na žalost ponudba v trgovini malokrat približa. Potem pa se je zgodil pravi čudež. Ko sem že želela oditi iz trgovine, sem opazila čevlje, ki so izgledali pravi za deževno vreme, zato sem se odločila, da jih poskusim. Bili so zadnji par in hvalabogu je bila tudi številka prava, zato so par minut kasneje z menoj zapustili trgovino. Sem se pa danes naučila tudi novo besedo: "chuva", kar v portugalščini pomeni dež.
Sedaj, ko sem z novim dežnikom in novo obutvijo popolnoma opremljena tudi za poplave, me dež ne moti več. Kvečjemu bom sedaj slabe volje, če bo prenehal padati, saj tako ne bom mogla obuti svojih novih fancy čevljev. :P
