Guimarães in Porto
Mislim, da mi bodo nedelje, ko imamo prost dan, zelo všeč. Moje noge še vedno okrevajo po včerajšnjem celodnevnem izletu, saj smo obiskali Guimarães in Porto. Na žalost nam vreme skozi celoten dan ni bilo najbolj naklonjeno, saj je večino časa deževalo, zato so bili nepremočljivi čevlji in dežnik obvezna oprema.
Na pot smo krenili ob desetih zjutraj in se odpeljali v uro oddaljen Guimarães, kjer nam je Miguel ponudil dve izbiri; lahko gremo z njim v center mesta, lahko pa odidemo na grad in si ogledamo muzej. Ker je ravno takrat dež pričel močno padati, nas je večina izbrala drugo opcijo, ki je vsebovala streho nad glavo. Če sem iskrena, niti ne vem, v kakšen muzej točno smo šli, saj s seboj nismo imeli vodnika, smo se pa med ogledom zelo zabavali, kar dokazuje tudi spodnja fotografija.
Sledilo je kosilo in če smo bili prepričani, da nam bodo v restavraciji končno postregli meso, smo se zmotili, kajti odšli smo v vegetarijansko restavracijo. Sama sem bila nad tem kar malce razočarana, saj kljub temu, da doma meso jem zelo poredko, ga tukaj, ko šestkrat na teden jem samo zelenjavo, že močno pogrešam. A je hrana kljub pomanjkanju mesa bila vseeno odlična, najbolj pa me je navdušila sladica, za katero sem ob prvem pogledu na krožnik mislila, da je je premalo, a sem kmalu ugotovila, da te hitro nasiti in je imaš kmalu dovolj.
Po kosilu nas je čakala enourna vožnja do Porta, kjer smo imeli na voljo šest ur, ko smo lahko počeli, kar smo želeli. Na začetku smo bili še optimisti in se odločili, da si bomo v skupini po deset skupaj ogledali mesto, a smo kmalu ugotovili, da tako ne bomo prišli nikamor, saj je vsak od nas imel drugačne želje. Tako smo se ločili in sama sem skupaj s Taru in Carmino obiskala večino trgovin, kjer prodajajo oblačila. Že na začetku sem se odločila, da ne bom kupila ničesar, a moj načrt je padel v vodo, ko smo obiskale trgovino s torbicami, kajti tam sem se na prvi pogled zaljubila v malo torbico v obliki pisma, ki je cela posuta s kristalčki. Zanjo pa sem zaradi velikega znižanja namesto 23 odštela samo 6 evrov in sedaj že res komaj čakam drugi julij, da bom svojo bling bling torbico lahko uporabila. ;)
Po nakupovanju so nam ostale še približno tri ure in ker smo vse tri postale lačne, smo se odločile, da bomo poiskale restavracijo, kjer strežejo meso, pogojno pa tudi ribe. Pri tem je zanimivo to, da smo naredile cel krog okoli Porta, se vmes izgubile, na koncu pa le našle restavracijo, kjer je Carmina želela jesti. Ta se nahaja blizu trgovine, kjer sem kupila svojo torbico. :P
Že ob pogledu na jedilni list sem videla, da do svojega težko pričakovanega piščanca ne bom prišla, zato sem se zadovoljila z njegovim nadomestkom: lososom (piščanca bom pač jedla danes, ko kuhamo sami). Hrana je bila zelo okusna, sem se pa enkrat skoraj zadavila z majhno kostjo, ki sem jo pojedla skupaj z lososom, zato sem bila od takrat še posebej pazljiva in sem vse morebitne nevarnosti odstranila, še preden so prišle v bližino mojih ust.
Po večerji pa smo se lotile nove dogodivščine: najti avtobus, ki nas bo odpeljal nazaj v Amarante. In če je Miguel dejal, da bo avtobus odpeljal točno ob devetih in da ne bomo nikogar čakali, smo se proti domu odpeljali dvajset minut čez devet. A na portugalsko "točnost" se bom očitno morala navaditi. :P
Kot sem že prej omenila imamo srečo, da je danes nedelja in smo prosti, kajti zaradi hribovitosti Porta sem "fasala" lepo število žuljev na prstih, plašč pa se mi zaradi deževnega vremena suši še danes. Kljub vsemu je Porto izredno lepo mesto in komaj čakam, da ga spet obiščem.
Na pot smo krenili ob desetih zjutraj in se odpeljali v uro oddaljen Guimarães, kjer nam je Miguel ponudil dve izbiri; lahko gremo z njim v center mesta, lahko pa odidemo na grad in si ogledamo muzej. Ker je ravno takrat dež pričel močno padati, nas je večina izbrala drugo opcijo, ki je vsebovala streho nad glavo. Če sem iskrena, niti ne vem, v kakšen muzej točno smo šli, saj s seboj nismo imeli vodnika, smo se pa med ogledom zelo zabavali, kar dokazuje tudi spodnja fotografija.
 |
| Gusi si je zelo želel biti na sliki :) |
Po nakupovanju so nam ostale še približno tri ure in ker smo vse tri postale lačne, smo se odločile, da bomo poiskale restavracijo, kjer strežejo meso, pogojno pa tudi ribe. Pri tem je zanimivo to, da smo naredile cel krog okoli Porta, se vmes izgubile, na koncu pa le našle restavracijo, kjer je Carmina želela jesti. Ta se nahaja blizu trgovine, kjer sem kupila svojo torbico. :P
Že ob pogledu na jedilni list sem videla, da do svojega težko pričakovanega piščanca ne bom prišla, zato sem se zadovoljila z njegovim nadomestkom: lososom (piščanca bom pač jedla danes, ko kuhamo sami). Hrana je bila zelo okusna, sem se pa enkrat skoraj zadavila z majhno kostjo, ki sem jo pojedla skupaj z lososom, zato sem bila od takrat še posebej pazljiva in sem vse morebitne nevarnosti odstranila, še preden so prišle v bližino mojih ust. |
| Glavna avtobusna postaja |
Kot sem že prej omenila imamo srečo, da je danes nedelja in smo prosti, kajti zaradi hribovitosti Porta sem "fasala" lepo število žuljev na prstih, plašč pa se mi zaradi deževnega vremena suši še danes. Kljub vsemu je Porto izredno lepo mesto in komaj čakam, da ga spet obiščem.
