Tako se imenuje organizacija, pri kateri bom preživela večino svojega časa v prihajajočem letu. Prva stvar, ki so me je naučili, ko sem prišla je bila, kako pravilno izgovoriti celotno ime. "Caza da Žuventud de Amarant" oziroma nekako približno tako.
 |
| Končni izdelek avtoportreta |
Če je
včerajšnji dan minil v popolnem dolgčasu, pa je bil današnji zelo razgiban. Skozi cel dan je bil namreč z nami Miguel, ki je skozi različne aktivnosti pripomogel k temu, da smo bolje spoznali samo organizacijo, bližnjo okolico in drug drugega.
Zanimiva stvar je bila vsekakor risanje portretov. Razdeljeni smo bili v dve skupini, od katerih so v prvi bili slikarji, v drugi pa modeli. Celoten štos pri igri je bil v tem, da pri nobenem slikarju nismo ostali več kot petnajst sekund. Ob plosku rok smo tako morali vzeti svojo risbo, jo predati naslednjemu prostovoljcu, ki je nadaljeval z risanjem, vse dokler nismo vsi spet sedeli na svojih mestih. Končni izdelki so bili zelo zanimivi, celotna igra pa nam je vsem prišla zelo prav, saj smo si tako že bolje zapomnili imena ostalih prostovoljcev.
 |
| Pecivo svetega Gonzala |
Stvar, ki jo enostavno moram omeniti je tudi obisk cerkve, ki se nahaja na nasprotni strani reke in v kateri je pokopan sv. Gonzalo. O njem smo tako izvedeli marsikaj. Rečeno nam je bilo, da če so ljudje bolni in močno verjamejo vanj, čudežno ozdravijo. Pa tudi to, da so se k njemu zatekale samske ženske, kar se dogaja tudi po njegovi smrti.V cerkvi je tako razstavljena njegova lutka in Miguel nam je zatrdil, da se samska ženska, če trikrat nežno pocuka za vrv, ki visi lutki iz pasu, kmalu poroči. Še vedno se odločam, ali naj naslednje leto pred odhodom pocukam za vrv ali ne. Sedaj mi je tudi jasno, zakaj ima značilno pecivo tega mesta obliko moškega spolnega uda. :P
 |
| Zemljevid |
Po kosilu je sledila zabavna igra raziskovanja hiše, kot imenujemo organizacijo. Razdeljeni v pare smo s super cute narisanim zemljevidom (narisala ga je prostovoljka Heidi, ki prihaja iz Finske) spoznavali različne prostore, v katerih bomo preživljali čas in pa vrt.
 |
| Kurjenje kalorij |
Seveda pa moram tudi poudariti, da tukaj skrbijo tudi za naše redno gibanje. Celoten kompleks je zelo velik in tako večino svojega časa prehodimo. Seveda bi lahko uporabljali dvigalo, a vseeno s hojo kurimo kalorije, kot nam pove tudi znak na vratih dvigala. Do sedaj sem se z njim peljala samo takrat, ko sem prispela sem.
Kljub utrujenosti dneva še ni konec, saj nas po večerji čaka še nekaj aktivnosti, o katerih pa več v prihodnjih objavah ;)
