50kg
In ne, zgornja številka ne predstavlja števila kilogramov, ki sem jih izgubila. :P
Toliko približno (zaokroženo navzgor) skupaj tehta vsa moja prtljaga; večji in manjši kovček, kovček za ročno prtljago ter torbica. Mogoče je za marsikoga to ogromna številka, a naj še enkrat poudarim, da odhajam za celo leto in posledično potrebujem oblačila in obutev za vse letne čase. Plus kopalke, saj nameravam vsaj enkrat plavati v Atlantskem oceanu. :)
Projekt "pakiranje" se je v bistvu pričel že takoj po koncu novoletnih praznikov. Takrat sem se podala v lov za kovčki. In imela veliko srečo, saj sem že v prvi trgovini našla dva zelo primerna zame, povrhu vsega pa sta še rdeče barve. Jackpot! :D
Seveda je potem prišel na vrsto bolj zoprni del: priprava vseh stvari in pa selekcija oblačil, ki bodo šla z menoj. Vedela sem, da vseh ne bom mogla vzeti s seboj, zato sem po dolgih urah in neštetih prepirih sama s seboj le prišla do končne odločitve, kateri pulover ostane doma in katera majica gre z menoj.
Ker sem vse stvari, ki sem jih nameravala zapakirati v kovčke, hranila v sobi, je ta sčasoma postala pravo malo skladišče. Prvič (ok, lažem, drugič) v triindvajsetih letih se je zgodilo, da je moja soba izgledala, kot da bi nekdo vanjo vrgel bombo. Kar me je zelo spravljalo ob živce, saj sem zelo redoljuben človek, zato sem komaj čakala, da pričnem s pakiranjem.
Moja zvesta pomagača Padre in Mutti (ati in mami) sta se (vsaj mislim, da) z veseljem javila, da mi pomagata. Padre s tehtanjem, Mutti pa z zlaganjem oblačil. "Pomagala" sta tudi naš maček in pa psička, ki sta z zanimanjem opazovala dogajanje, na trenutke pa obtožujoče gledala v kovčke in se želela vanje kar uleči. Šele, ko sem jima "zagrozila", da ju bom spakirala v ročno prtljago in odpeljala s seboj, sta obupala. A nas, dokler nista zaspala, nista spustila iz oči.
Čeprav je na začetku Padre izrazil dvom o količini prtljage ("Vseh teh stvari že ne boš mogla vzeti s sabo."), Mutti pa se je čudila količini oblačil ("Kajč, sploh nisem vedela, da imaš toliko stvari.") nam je nekako uspelo vso prtljago spakirati v rekordno hitrem času (dveh urah). K tem moram dodati še čas, ko smo vsi trije živčno iskali pas za mojo torbo za prenosnik in pri tem razdejali polovico stanovanja. Na koncu, ko sem se že sprijaznila z nadomestkom (pasom od neseserja), pa smo ga le našli. Kje drugje kot v torbi za prenosnik :D
Skoraj sem že ready, steady, da grem, počakati moram le še na drugi februar, ko bo letalo petnajst do sedmih zjutraj vzletelo v Porto. Takrat pa se bo prava štorija šele začela! :D
Toliko približno (zaokroženo navzgor) skupaj tehta vsa moja prtljaga; večji in manjši kovček, kovček za ročno prtljago ter torbica. Mogoče je za marsikoga to ogromna številka, a naj še enkrat poudarim, da odhajam za celo leto in posledično potrebujem oblačila in obutev za vse letne čase. Plus kopalke, saj nameravam vsaj enkrat plavati v Atlantskem oceanu. :)
Projekt "pakiranje" se je v bistvu pričel že takoj po koncu novoletnih praznikov. Takrat sem se podala v lov za kovčki. In imela veliko srečo, saj sem že v prvi trgovini našla dva zelo primerna zame, povrhu vsega pa sta še rdeče barve. Jackpot! :D
Seveda je potem prišel na vrsto bolj zoprni del: priprava vseh stvari in pa selekcija oblačil, ki bodo šla z menoj. Vedela sem, da vseh ne bom mogla vzeti s seboj, zato sem po dolgih urah in neštetih prepirih sama s seboj le prišla do končne odločitve, kateri pulover ostane doma in katera majica gre z menoj.
 |
| Utrujenost po pakiranju. |
Moja zvesta pomagača Padre in Mutti (ati in mami) sta se (vsaj mislim, da) z veseljem javila, da mi pomagata. Padre s tehtanjem, Mutti pa z zlaganjem oblačil. "Pomagala" sta tudi naš maček in pa psička, ki sta z zanimanjem opazovala dogajanje, na trenutke pa obtožujoče gledala v kovčke in se želela vanje kar uleči. Šele, ko sem jima "zagrozila", da ju bom spakirala v ročno prtljago in odpeljala s seboj, sta obupala. A nas, dokler nista zaspala, nista spustila iz oči.
 |
| Ready for Portugal! |
Skoraj sem že ready, steady, da grem, počakati moram le še na drugi februar, ko bo letalo petnajst do sedmih zjutraj vzletelo v Porto. Takrat pa se bo prava štorija šele začela! :D
