Št. 90 - "Babi" Elizabeta
Ponavadi se zjutraj, ko se zbudim, ne spomnim, o čem sem ponoči sanjala. Sem si pa danes zapomnila, o kom sem sanjala. O moji prababici.
Sanje sicer niso bile nič posebnega, babi (tako smo jo vsi klicali) se mi je le smejala in mi mahala z roko. Lepo jo je bilo spet videti po dolgem času.
Že dolgo je ni več med nami. Ko je umrla, sem bila stara sedem let. A kljub le sedmim letom se še danes spomnim njenega glasu in njenih piškotov. Vse do danes pa se okus nobene zelenjavne juhe na tem svetu niti malo ni približal tisti, ki jo je skuhala ona.
Verjetno sem o njej sanjala zaradi vseh dogodkov, ki se trenutno dogajajo. Kajti vem da je, kjerkoli že je, nasmejana do ušes zaradi prapravnukinje, ki je na svet prišla včeraj. :)
Že dolgo je ni več med nami. Ko je umrla, sem bila stara sedem let. A kljub le sedmim letom se še danes spomnim njenega glasu in njenih piškotov. Vse do danes pa se okus nobene zelenjavne juhe na tem svetu niti malo ni približal tisti, ki jo je skuhala ona.
Verjetno sem o njej sanjala zaradi vseh dogodkov, ki se trenutno dogajajo. Kajti vem da je, kjerkoli že je, nasmejana do ušes zaradi prapravnukinje, ki je na svet prišla včeraj. :)
