Št. 77 - Eno leto nazaj: silvestrska pot iz Amaranta v Trbovlje
Moj lanskoletni štiridnevni pobeg v Slovenijo še vedno smatram za največjo stvar, ki mi jo je v življenju uspelo izpeljati.
Objavo lahko ponovno preberete na povezavi "Srečno 2017 iz domačih Trbovelj!"
Ja, ja, seveda bo verjetno kdo pomislil, da s to izjavo svojemu EVS projektu delam krivico. Res je, da je bila Portugalska projekt. A v mojih očeh ne tako velika stvar kot spanje na letališču in vrnitev v Slovenijo samo za štiri dni le en mesec pred koncem EVSa.
Občutki so še vedno prisotni. Vso načrtovanje in skrivanje presenečenja, skorajšnja vsakotedenska opozorila Marku, da slučajno ne bi pozabil na obljubo, da me pride iskat v Italijo... Panika, ko sva starša skoraj srečala na cesti z avtomobilom in živčnost, preden sem pozvonila na zvonec. Pa potem popoln občutek sreče, ko sem starša spravila v jok. In še danes sem najbolj hvaležna Marku, da mi je pomagal pri mojem načrtu.
Letošnje silvestrovanje bo zame povsem drugačno. Lansko leto je zbrana družba polnoč dočakala ob gasilskih sirenah. Vsekakor je bilo bolj divje, vsaj zame, ki grem ponavadi spat že ob desetih zvečer. Če ne bom prej zaspala, bom leto 2018 dočakala v pižami v družbi Padreta in Mutti, še prej pa se bom najedla tatarca. :P
Sicer ne verjamem v novoletne zaobljube in "novo leto, nova jaz" (iskreno, mislim da sta obe stvari navaden bullshit), a vseeno komaj čakam leto 2018. Leto 2017 mi je postreglo z zelo zanimivimi izzivi in težavami, predvsem zdravstvenimi, s katerimi sem se morala spopasti kakor sem vedela in znala. Močno upam, da mi bo, vsaj kar se zdravja tiče, leto 2018 bolj naklonjeno. In močno upam, da mi bo v prihajajočem letu končno uspelo zapustiti tudi čustveni vrtiljak, na katerega sem stopila že nekje sredi leta 2015.
Skratka, vsem skupaj želim karseda srečno, zdravo in uspešno leto. Upam, da ga boste tudi vi dočakali v dobri družbi.
Za konec pa vam poklanjam še Silvestrski poljub. ;)
Objavo lahko ponovno preberete na povezavi "Srečno 2017 iz domačih Trbovelj!"
Ja, ja, seveda bo verjetno kdo pomislil, da s to izjavo svojemu EVS projektu delam krivico. Res je, da je bila Portugalska projekt. A v mojih očeh ne tako velika stvar kot spanje na letališču in vrnitev v Slovenijo samo za štiri dni le en mesec pred koncem EVSa.
Občutki so še vedno prisotni. Vso načrtovanje in skrivanje presenečenja, skorajšnja vsakotedenska opozorila Marku, da slučajno ne bi pozabil na obljubo, da me pride iskat v Italijo... Panika, ko sva starša skoraj srečala na cesti z avtomobilom in živčnost, preden sem pozvonila na zvonec. Pa potem popoln občutek sreče, ko sem starša spravila v jok. In še danes sem najbolj hvaležna Marku, da mi je pomagal pri mojem načrtu.
 |
| Vir: Instagram |
Sicer ne verjamem v novoletne zaobljube in "novo leto, nova jaz" (iskreno, mislim da sta obe stvari navaden bullshit), a vseeno komaj čakam leto 2018. Leto 2017 mi je postreglo z zelo zanimivimi izzivi in težavami, predvsem zdravstvenimi, s katerimi sem se morala spopasti kakor sem vedela in znala. Močno upam, da mi bo, vsaj kar se zdravja tiče, leto 2018 bolj naklonjeno. In močno upam, da mi bo v prihajajočem letu končno uspelo zapustiti tudi čustveni vrtiljak, na katerega sem stopila že nekje sredi leta 2015.
Skratka, vsem skupaj želim karseda srečno, zdravo in uspešno leto. Upam, da ga boste tudi vi dočakali v dobri družbi.
Za konec pa vam poklanjam še Silvestrski poljub. ;)
