Št. 177 - Moje najbolj bolne počitnice
Zadnjič je doma potekala neka debata in beseda je nanesla na poletni dopust. In kar naenkrat fašem vprašanje "A se spomniš, kako sva te enkrat morala na vrat na nos priti iskat na morje in te odpeljati domov?".
O ja, še predobro se spomnim.
Bilo je leto 2014 in kolegica s faksa me je povabila, da grem avgusta z njo in njenima staršema na morje, saj imajo na Hrvaškem prikolico. Mislim, da je bil plan iti v Fažano za sedem ali deset dni, ne spomnim se natančno. In ker se je takrat prvič zgodilo, da me je bilokdo povabil na morje, sem rekla ok, pa grem.
Dan pred odhodom sem prespala pri njih, zgodaj zjutraj pa smo štartali proti Hrvaški. Ob prihodu v Fažano me je najbolj navdušila bližina plaže ter dejstvo, da je bilo stranišče le nekaj korakov stran. So far so good.
Prvi dan je vse potekalo super. Glede na to, da sem bila nazadnje v prikolici, ko sem bila stara 8 let, sem se tudi pri takrat enaindvajsetih dobro znašla. Tudi drugi dan mi ni nič manjkalo, res ne.
A potem je napočil večer.
Že celo popoldne se nisem najbolje počutila, pa sem vse pripisala spremembi okolja in dejstvu, da je po stresnem obdobju adrenalin popustil. Zvečer smo šli spat, čez dve uri, okoli polnoči, pa se je zabava začela.
Če sem prej omenila, da je bilo stranišče res blizu, je bilo v tistem trenutku, ko sem bruhala in driskala ter tako celo noč menjavala položaje, še predaleč. Da s klicanjem jelenov nisem toliko motila ostalih, sem se iz prikolice preselila ven na ležalnik. K sreči sem imela s sabo spalno vrečo, saj sem si pred odhodom rekla "za vsak slučaj" in spoznala, da je bila to pametna odločitev. Tako sem celo noč nekako le preživela na svežem zraku. Z lavorjem zraven ležalnika.
Okoli sedmih zjutraj se je stanje umirilo, a potem sem dobila visoko vročino in kljub temu, da sem ležala na soncu, zavita v spalno vrečo in dekno, me je še vedno zeblo. Končno sem domov javila, kaj se dogaja in moja zlata starša sta okoli dveh popoldne štartala iz Trbovelj, me prišla iskat v Fažano ter me odpeljala domov. S tem, da je Padre moral najti še zamenjavo v službi, saj je tisti dan delal celodnevno izmeno.
Da je bilo vse skupaj še slabše se je vse to zgodilo ravno 15. avgusta, ko so bile vse lekarne in trgovine zaradi praznika zaprte. In da je bila zadeva še hujša, sta bila naslednji dan moja starša povabljena na poroko Padretovega sodelavca, na katero sama nisem imela namena iti, saj bi morala takrat še vedno biti na morju.
Tako mi je Mutti ob šestih zjutraj skuhala še juho, katero sem potem cel dan pridno jedla ter cel dan vase zlivala ogromne količine vode in čaja. A zgodba se še ne zaključi na tej točki.
Okoli enajstih zvečer, ko sta Padre in Mutti na hitro uletela domov, sem bila kot nova in se odločila, da se vseeno udeležim poročnega slavja. In kot da se prejšnji dan ni nič zgodilo in bi nekdo pritisnil na gumb, sem bila tisto noč že popolnoma ok, zato sem lahko brez problemov plesala do pol petih zjutraj.
Če bi mi kdo rekel, da bom vse to doživela v le dveh dneh, bi se samo smejala. A očitno sem živ dokaz, da se človeku res lahko marsikaj zgodi. Sem si pa tistega groznega avgustovskega dne prisegla, da od zdaj naprej na dopust hodim samo še v apartmaje in hotele.
O ja, še predobro se spomnim.
Bilo je leto 2014 in kolegica s faksa me je povabila, da grem avgusta z njo in njenima staršema na morje, saj imajo na Hrvaškem prikolico. Mislim, da je bil plan iti v Fažano za sedem ali deset dni, ne spomnim se natančno. In ker se je takrat prvič zgodilo, da me je bilokdo povabil na morje, sem rekla ok, pa grem.
Dan pred odhodom sem prespala pri njih, zgodaj zjutraj pa smo štartali proti Hrvaški. Ob prihodu v Fažano me je najbolj navdušila bližina plaže ter dejstvo, da je bilo stranišče le nekaj korakov stran. So far so good.
Prvi dan je vse potekalo super. Glede na to, da sem bila nazadnje v prikolici, ko sem bila stara 8 let, sem se tudi pri takrat enaindvajsetih dobro znašla. Tudi drugi dan mi ni nič manjkalo, res ne.
A potem je napočil večer.
Že celo popoldne se nisem najbolje počutila, pa sem vse pripisala spremembi okolja in dejstvu, da je po stresnem obdobju adrenalin popustil. Zvečer smo šli spat, čez dve uri, okoli polnoči, pa se je zabava začela.
Če sem prej omenila, da je bilo stranišče res blizu, je bilo v tistem trenutku, ko sem bruhala in driskala ter tako celo noč menjavala položaje, še predaleč. Da s klicanjem jelenov nisem toliko motila ostalih, sem se iz prikolice preselila ven na ležalnik. K sreči sem imela s sabo spalno vrečo, saj sem si pred odhodom rekla "za vsak slučaj" in spoznala, da je bila to pametna odločitev. Tako sem celo noč nekako le preživela na svežem zraku. Z lavorjem zraven ležalnika.
Okoli sedmih zjutraj se je stanje umirilo, a potem sem dobila visoko vročino in kljub temu, da sem ležala na soncu, zavita v spalno vrečo in dekno, me je še vedno zeblo. Končno sem domov javila, kaj se dogaja in moja zlata starša sta okoli dveh popoldne štartala iz Trbovelj, me prišla iskat v Fažano ter me odpeljala domov. S tem, da je Padre moral najti še zamenjavo v službi, saj je tisti dan delal celodnevno izmeno.
Da je bilo vse skupaj še slabše se je vse to zgodilo ravno 15. avgusta, ko so bile vse lekarne in trgovine zaradi praznika zaprte. In da je bila zadeva še hujša, sta bila naslednji dan moja starša povabljena na poroko Padretovega sodelavca, na katero sama nisem imela namena iti, saj bi morala takrat še vedno biti na morju.
Tako mi je Mutti ob šestih zjutraj skuhala še juho, katero sem potem cel dan pridno jedla ter cel dan vase zlivala ogromne količine vode in čaja. A zgodba se še ne zaključi na tej točki.
Okoli enajstih zvečer, ko sta Padre in Mutti na hitro uletela domov, sem bila kot nova in se odločila, da se vseeno udeležim poročnega slavja. In kot da se prejšnji dan ni nič zgodilo in bi nekdo pritisnil na gumb, sem bila tisto noč že popolnoma ok, zato sem lahko brez problemov plesala do pol petih zjutraj.
Če bi mi kdo rekel, da bom vse to doživela v le dveh dneh, bi se samo smejala. A očitno sem živ dokaz, da se človeku res lahko marsikaj zgodi. Sem si pa tistega groznega avgustovskega dne prisegla, da od zdaj naprej na dopust hodim samo še v apartmaje in hotele.
