Št. 170 - Še 48 dni, pa...
...bova s Taru spet skupaj pili vino in se smejali glupim foram na Instagramu!
Sicer je alkohol na Finskem res drag, ampak kurc, ne gre Kaja vsak dan na Finsko in ob takšni posebni priložnosti je obvezno treba nazdraviti. :D
Ni skrivnost, da sva se s Taru na Portugalskem res dobro razumeli. In da se še zdaj slišiva prav vsak dan. In da res pogrešava druga drugo. Zato sva že lansko leto malenkost planirali najino ponovno srečanje, ki pa je bilo ravno zaradi ogromne razdalje med Trbovljami in Kokkolo (kjer Taru zdaj živi) ter mojimi zdravstvenimi težavami res težko izvedljivo.
Razdalja med nama je sicer še vedno ista, moje zdravstveno stanje pa k sreči boljše, zato sem se že od januarja poigravala z opcijo, da grem naslednje leto na Finsko. Ker pa Taru ravno naslednje leto odhaja na študijsko izmenjavo v Ameriko, je ta opcija padla v vodo. Potem sva se pogovarjali o opciji mojega obiska Amerike, ampak Amerika je res daleč, moje finančno stanje pa temu obisku ne bi bilo kos. In, čisto iskreno, Finska mi je veliko bolj zanimiva država kot Amerika.
Približno dva tedna nazaj pa sem za foro na internetu gledala letalske karte. Taru sicer ni verjela, da bom res prišla, zato je vsa moja vprašanja, kdaj ji najbolj ustreza da pridem in podobno, vzela bolj za šalo. In če pustim vse podrobnosti ter skrajšam celotno zgodbo, konec maja bom dva tedna s svojo podobo strašila na Finskem.
Res se že veselim, da se spet vidiva. Čeprav sva obe na tekočem z vsakodnevnim dogajanjem, verjamem, da se bosta najina jezika v tistih dveh tednih povsem znucala. :P
In naj se odštevanje prične! :)
PS. Upam samo, da me ne bo pričakalo toliko snega, kot ga je na spodnji fotografiji, ki mi jo je kak teden nazaj poslala Taru.
Sicer je alkohol na Finskem res drag, ampak kurc, ne gre Kaja vsak dan na Finsko in ob takšni posebni priložnosti je obvezno treba nazdraviti. :D
Ni skrivnost, da sva se s Taru na Portugalskem res dobro razumeli. In da se še zdaj slišiva prav vsak dan. In da res pogrešava druga drugo. Zato sva že lansko leto malenkost planirali najino ponovno srečanje, ki pa je bilo ravno zaradi ogromne razdalje med Trbovljami in Kokkolo (kjer Taru zdaj živi) ter mojimi zdravstvenimi težavami res težko izvedljivo.
Razdalja med nama je sicer še vedno ista, moje zdravstveno stanje pa k sreči boljše, zato sem se že od januarja poigravala z opcijo, da grem naslednje leto na Finsko. Ker pa Taru ravno naslednje leto odhaja na študijsko izmenjavo v Ameriko, je ta opcija padla v vodo. Potem sva se pogovarjali o opciji mojega obiska Amerike, ampak Amerika je res daleč, moje finančno stanje pa temu obisku ne bi bilo kos. In, čisto iskreno, Finska mi je veliko bolj zanimiva država kot Amerika.Približno dva tedna nazaj pa sem za foro na internetu gledala letalske karte. Taru sicer ni verjela, da bom res prišla, zato je vsa moja vprašanja, kdaj ji najbolj ustreza da pridem in podobno, vzela bolj za šalo. In če pustim vse podrobnosti ter skrajšam celotno zgodbo, konec maja bom dva tedna s svojo podobo strašila na Finskem.
Res se že veselim, da se spet vidiva. Čeprav sva obe na tekočem z vsakodnevnim dogajanjem, verjamem, da se bosta najina jezika v tistih dveh tednih povsem znucala. :P
In naj se odštevanje prične! :)
PS. Upam samo, da me ne bo pričakalo toliko snega, kot ga je na spodnji fotografiji, ki mi jo je kak teden nazaj poslala Taru.
