Št. 27 - Erasmus izkušnje
Erasmus in Erasmus+ sta programa, ki mladim omogočata izkušnjo študija (Erasmus) ali prostovoljenja (Erasmus+) v tujini.
Čeprav sta si ta dva programa malenkost različna, je njun namen isti: mladim ponuditi možnost oziroma izkušnjo življenja v tuji državi. Tudi moj EVS projekt je bil del programa Erasmus+ (če kdo ne ve, kaj pomeni ta kratica, si lahko več o tem prebere v objavi "Kaj točno sploh je EVS?").
Med ljudmi večinoma velja splošno prepričanje, da so vse Erasmus izkušnje dobre. Konec koncev sem bila tudi sama v to prepričana, preden sem odšla na Portugalsko. Nekako pa moja pričakovanja niso bila uresničena.
Od tega, da sva s cimro eno leto živeli v sobi, kjer se je na stropu baročno razbohotila plesen, "ta glavni" pa glede tega niso ukrenili nič, do padajočega in zamakajočega stropa, pokvarjenega stranišča, do tega, kako je 20 prostovoljcev vsakodnevno težko shajalo, zaradi česar so bili prepiri na urniku vsak dan (o tem, kako sem bila žrtev kraje, pa kdaj drugič). In še, kako je samo ena oseba imela pod nadzorom teh 20 prostovoljcev, čeprav nadzora sploh ni bilo. Da o nepodpori v težkih trenutkih sploh ne govorim.
Po prihodu domov sem bila prepričana, da sem izmed tistih kolegov, ki so odšli na EVS, edina s slabo izkušnjo. Pa sem v zadnjem času slišala par zgodb, ki so mi potrdile nasprotno.
Kolegica mi je pripovedovala, da je njena prijateljica bila v Španiji in da se je zaradi groznih odnosov in razmer domov vrnila predčasno. Nekaj tednov nazaj sem govorila z dvema dekletoma, ki sta skupaj odšli na projekt na Ciper. Tudi njuna izkušnja ni bila dobra. Nekaj mesecev nazaj sem spoznala fanta, ki se je po le enem mesecu vrnil domov iz Grčije.
Spletni portal Mična pa je pred nekaj dnevi objavil izkušnjo Klavdije Rupar, ki sicer ni opravljala EVSa, temveč je preko študijskega programa Erasmus odšla na Portugalsko študirat. O njeni neprijetni izkušnji si lahko več preberete v objavi "Česa sem se naučila iz neprijetne izkušnje na Erasmus izmenjavi #kolumna".
To je le nekaj primerov slabih izkušenj. In čeprav se vsepovsod vedno poudarjajo le pozitivne izkušnje, se mi zdi res pomembno, da ljudje vidijo, da ni vse zlato, kar se sveti. In da obstajamo tudi tisti, ki smo svoj projekt končali z malenkost grenkim priokusom.
To seveda ne pomeni, da Erasmus projektov ne priporočam. Nimam izkušnje s študijem v tujini preko tega programa, imam pa izkušnjo z EVS programom. In EVS res priporočam vsakemu, saj sem sama, kljub slabim stvarem, res pridobila ogromno izkušenj na vseh področjih, katere mi še zdaj pridejo zelo prav.
Čeprav sta si ta dva programa malenkost različna, je njun namen isti: mladim ponuditi možnost oziroma izkušnjo življenja v tuji državi. Tudi moj EVS projekt je bil del programa Erasmus+ (če kdo ne ve, kaj pomeni ta kratica, si lahko več o tem prebere v objavi "Kaj točno sploh je EVS?").
 |
| Vir: eacea.ec.europa.eu |
Med ljudmi večinoma velja splošno prepričanje, da so vse Erasmus izkušnje dobre. Konec koncev sem bila tudi sama v to prepričana, preden sem odšla na Portugalsko. Nekako pa moja pričakovanja niso bila uresničena.
Od tega, da sva s cimro eno leto živeli v sobi, kjer se je na stropu baročno razbohotila plesen, "ta glavni" pa glede tega niso ukrenili nič, do padajočega in zamakajočega stropa, pokvarjenega stranišča, do tega, kako je 20 prostovoljcev vsakodnevno težko shajalo, zaradi česar so bili prepiri na urniku vsak dan (o tem, kako sem bila žrtev kraje, pa kdaj drugič). In še, kako je samo ena oseba imela pod nadzorom teh 20 prostovoljcev, čeprav nadzora sploh ni bilo. Da o nepodpori v težkih trenutkih sploh ne govorim.
Po prihodu domov sem bila prepričana, da sem izmed tistih kolegov, ki so odšli na EVS, edina s slabo izkušnjo. Pa sem v zadnjem času slišala par zgodb, ki so mi potrdile nasprotno.
Kolegica mi je pripovedovala, da je njena prijateljica bila v Španiji in da se je zaradi groznih odnosov in razmer domov vrnila predčasno. Nekaj tednov nazaj sem govorila z dvema dekletoma, ki sta skupaj odšli na projekt na Ciper. Tudi njuna izkušnja ni bila dobra. Nekaj mesecev nazaj sem spoznala fanta, ki se je po le enem mesecu vrnil domov iz Grčije.
Spletni portal Mična pa je pred nekaj dnevi objavil izkušnjo Klavdije Rupar, ki sicer ni opravljala EVSa, temveč je preko študijskega programa Erasmus odšla na Portugalsko študirat. O njeni neprijetni izkušnji si lahko več preberete v objavi "Česa sem se naučila iz neprijetne izkušnje na Erasmus izmenjavi #kolumna".
To je le nekaj primerov slabih izkušenj. In čeprav se vsepovsod vedno poudarjajo le pozitivne izkušnje, se mi zdi res pomembno, da ljudje vidijo, da ni vse zlato, kar se sveti. In da obstajamo tudi tisti, ki smo svoj projekt končali z malenkost grenkim priokusom.
To seveda ne pomeni, da Erasmus projektov ne priporočam. Nimam izkušnje s študijem v tujini preko tega programa, imam pa izkušnjo z EVS programom. In EVS res priporočam vsakemu, saj sem sama, kljub slabim stvarem, res pridobila ogromno izkušenj na vseh področjih, katere mi še zdaj pridejo zelo prav.
