Slaščičarka Kaja
Na tem svetu obstaja par stvari, ki mi v življenju niso ravno šle dobro od rok oziroma znanja (matematika in študij slovenščine sta le dva taka primera). A ko mi kdo omeni peko slaščic... Sign me in!
Moja "slaščičarska" pot se je začela nekje pri devetnajstih/dvajsetih. Takrat sem se odločila, da spečem limonin biskvit, kar je bila zelo pametna odločitev, saj je šlo za zelo preprosto stvar. Kot popolni amaterki z nula-nula znanjem si res nisem predstavljala, da za prvič naredim crockenbush ali kaj podobnega. :P
Nadaljevalo pa se je z muffini, ki jih od vseh slaščic najraje pečem. Padre mi je takrat kupil cel komplet za peko, ki je vseboval lopatke, silikonske modele in ostale pripomočke. Kar se okusov tiče, sem poskusila že marsikatero kombinacijo, a ker sem pravi čokoholik, moji najljubši še vedno ostajajo tisti z Nutello.
Do lanskega februarja sem tako vsak mesec vsaj enkrat nekaj "spacala" skupaj v kuhinji. A s selitvijo na Portugalsko se je to spremenilo. Naš štedilnik v stanovanju je bil namreč zelo... poseben. Bil je plinski, zelo star in ker tudi pečica ni delovala pravilno, celo leto nisem spekla ničesar. In bila zaradi tega (in dejstva, da Taru ne bo imela priložnosti poskusiti mojih muffinov) zelo slabe volje.
Hvalabogu sem se z vrnitvijo domov spet podala v kuhinjo, saj so me prsti že resnično srbeli. A tokrat sem se odločila, da bom za spremembo naredila nekaj drugega. Tako sem se le lotila priprave Kinder torte po receptu, ki je objavljen na Oopsiju (recept najdete tukaj).
Razlog, zakaj sem se odločila, da naredim prav to torto, seveda spet tiči nekje drugje. Seveda sem se celo leto v Amarantu veselila dneva, ko jo bom lahko končno poskusila tudi sama, a priprava tortice je bila pravzaprav nekakšna vaja pred glavnim dogodkom, na katerega pa bo potrebno še malce počakati. ;)
Skratka... Ko sem se oborožila z vsemi sestavinami (med katerimi so, kot je razvidno s fotografije, prevladovali Kinder izdelki) in pripomočki, je sledila akcija! Receptu sem sledila do vejice natančno, edina stvar, ki je v torto nisem vključila, pa so bila Kinder jajčka, ker, iskreno povedano, nisem ravno ljubiteljica "štrleče" dekoracije in sem jih zato izpustila. Najprej sem naredila spodnji del, dodala prvo kremo, torto pustila dve uri na hladnem, potem pa dodala še drugo kremo in torto čez noč pustila v hladilniku, naslednje jutro pa je sledila samo še okrasitev.
Okus torte je fantastičen in brez slabe vesti lahko rečem, da je to najboljša stvar, ki sem jo do zdaj spekla. Verjamem, da se lahko kosa tudi z Elininimi tortami. ;) Sliko torte sem poslala tudi Urški z Oopsija in bila zelo presenečena, ko sem dobila povratno sporočilo, če lahko mojo sliko objavi. Tako da je mojo sliko zdaj mogoče videti tudi na Oopsi Facebook profilu. :)
Slaščičarske kariere res ne bom nadaljevala v Masterchefu, a zagotovo bom s svojimi mojstrovinami še naprej razveseljevala svoje najbližje. :)
Moja "slaščičarska" pot se je začela nekje pri devetnajstih/dvajsetih. Takrat sem se odločila, da spečem limonin biskvit, kar je bila zelo pametna odločitev, saj je šlo za zelo preprosto stvar. Kot popolni amaterki z nula-nula znanjem si res nisem predstavljala, da za prvič naredim crockenbush ali kaj podobnega. :P
 |
| Let's do this! |
Do lanskega februarja sem tako vsak mesec vsaj enkrat nekaj "spacala" skupaj v kuhinji. A s selitvijo na Portugalsko se je to spremenilo. Naš štedilnik v stanovanju je bil namreč zelo... poseben. Bil je plinski, zelo star in ker tudi pečica ni delovala pravilno, celo leto nisem spekla ničesar. In bila zaradi tega (in dejstva, da Taru ne bo imela priložnosti poskusiti mojih muffinov) zelo slabe volje.
Hvalabogu sem se z vrnitvijo domov spet podala v kuhinjo, saj so me prsti že resnično srbeli. A tokrat sem se odločila, da bom za spremembo naredila nekaj drugega. Tako sem se le lotila priprave Kinder torte po receptu, ki je objavljen na Oopsiju (recept najdete tukaj).
Razlog, zakaj sem se odločila, da naredim prav to torto, seveda spet tiči nekje drugje. Seveda sem se celo leto v Amarantu veselila dneva, ko jo bom lahko končno poskusila tudi sama, a priprava tortice je bila pravzaprav nekakšna vaja pred glavnim dogodkom, na katerega pa bo potrebno še malce počakati. ;)
Skratka... Ko sem se oborožila z vsemi sestavinami (med katerimi so, kot je razvidno s fotografije, prevladovali Kinder izdelki) in pripomočki, je sledila akcija! Receptu sem sledila do vejice natančno, edina stvar, ki je v torto nisem vključila, pa so bila Kinder jajčka, ker, iskreno povedano, nisem ravno ljubiteljica "štrleče" dekoracije in sem jih zato izpustila. Najprej sem naredila spodnji del, dodala prvo kremo, torto pustila dve uri na hladnem, potem pa dodala še drugo kremo in torto čez noč pustila v hladilniku, naslednje jutro pa je sledila samo še okrasitev.Okus torte je fantastičen in brez slabe vesti lahko rečem, da je to najboljša stvar, ki sem jo do zdaj spekla. Verjamem, da se lahko kosa tudi z Elininimi tortami. ;) Sliko torte sem poslala tudi Urški z Oopsija in bila zelo presenečena, ko sem dobila povratno sporočilo, če lahko mojo sliko objavi. Tako da je mojo sliko zdaj mogoče videti tudi na Oopsi Facebook profilu. :)
Slaščičarske kariere res ne bom nadaljevala v Masterchefu, a zagotovo bom s svojimi mojstrovinami še naprej razveseljevala svoje najbližje. :)
